identificirati, kajti njihove dejavnosti se medsebojno zelo razlikujejo. Najtežje je iz njih izluščiti »vsebino« ustvarjalnosti. Načeloma gre za skupine, ki so sposobne določen problem prepoznati in na tej podlagi razvijati nove zamisli ali jih na svojstven način kombinirati tako, da ustvarjajo nove produkte. Gre za raznolike socialne skupine (»creative core«), ki imajo vpliv na številnih področjih družbenega življenja. Jedro tvorijo ljudje, ki ustvarjajo nova znanja. Florida (2004) je identificiral tri medsebojno povezane vrste ustvarjalnosti: (1) »technological creativty or inovation«. Sem sodijo zlasti inženirji tehničnih profilov, naravoslovci, zdravniki ter učitelji in raziskovalci s področja gospodarstva, medicine, tehniških, naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih znanosti. Te visoko ustvarjalne socialne skupine poganjajo družbeno-ekonomski in tehnološki razvoj. (2) »economic creativity or entrepreneurschip«. Gre npr. za menedžerje, visoke državne uradnike in strokovnjake, dejavne v raznovrstnih gospodarskih, izobraževalnih, medicinskih dejavnostih, ki podpirajo gospodarski razvoj ter na ta način posredno vzpostavljajo interakcije z drugimi znanji (tu so mišljene različne ekonomske, pravne vede, ipd.) in (3) »artistic or cultural creativity«. »Umetniki« pa sestavljajo tretjo podskupino ustvarjalnega razreda. Kulturni ustvarjalci in poustvarjalci kamor sodijo glasbeniki, publicisti, pisatelji, likovniki, … sicer ne prijavljajo novih patentov, vendar so njihove dejavnosti eden izmed najpomembnejših kazalnikov za odprtost, prepoznavnost in raznolikost v pokrajinski podobi. Pomenijo tudi svojstveno privlačnost za prvi dve skupini ustvarjalnih poklicev. Razporeditev ustvarjalnih poklicev po regijah izkazuje izrazito koncentracijo v Osrednjeslovenski regiji, kjer je skoraj polovica vseh delovnih mest v ustvarjalnih poklicih v Sloveniji (čeprav je v tej regiji »le« 32 % delovnih mest).