Odslej je tako kot v vrsti drugih dežel tudi na Slovenskem primerjalna književnost samostojna stroka, ki opravlja svojo specifično funkcijo v slovenski znanosti in kulturi. Sodi namreč v tisto skupino humanističnih ved, ki so po svoji naravi usmerjene v opravljanje specifične kulturne funkcije. Ko raziskuje zveze med slovensko literaturo in evropskimi literarnimi in umetnostnimi tokovi v preteklosti, osvetljuje vrsto virov našega kulturnozgodovinskega razvoja; ko obravnava različne pojave in procese v svetovni literaturi, zlasti tiste, ki so značilni za današnji čas, utira pot za njihovo spoznavanje v slovenskem prostoru in s takšno posredniško vlogo ne bogati le naše znanstvene kulture, temveč tudi našo literarno zavest in ustvarjalnost. Obenem pa odpira eno izmed možnih poti za spoznavanje in uveljavljanje naše kulture v svetu; ni namreč naključje, da se ta stroka v zadnjih desetletjih tako močno razvija zlasti pri manjših evropskih narodih in v deželah v razvoju, ki vidijo v njej sredstvo za uveljavljanje svoje kulturne emancipacije. Seveda pa ostaja ob vsem tem slej ko prej v ospredju njena specifična znanstveno spoznavna funkcija.