Na 71. svetovnem kongresu Mednarodnega PEN-a na Bledu je potekala tudi razprava o vlogi in nalogah te organizacije, glede na vse težji in vse bolj neustrezen položaj književnosti v svetu oziroma času in prostoru globalizacije. Razmišljanje, da bi se Mednarodni PEN moral v prihodnje bolj posvetiti tudi vprašanju o položaju književnosti v sodobnem svetu in vprašanju, ali svet še priznava književnosti ustrezni pomen ali ne, je bilo posebej poudarjeno v okviru delavnice z naslovom PEN v svetu. Po mnenju posameznih udeležencev (Borisa A. Novaka iz Slovenije, Antona Hykischa iz Slovaške idr.) naj bi že 85-letni mednarodni PEN v zadnjem času nekoliko zanemaril teme, ki zadevajo samo književnost in njeno vlogo ter pomen v sodobnem svetu. Skratka, po mnenju nekaterih razpravljavcev se je PEN usmeril zlasti v vlogo humanitarne organizacije in posvetil veliko pozornosti političnim temam in mirovništvu, kar je nesporno tudi ena ključnih nalog PEN-a, premalo pozornosti pa, kot rečeno, ožje literarnim vprašanjem. Tudi podpisani sem predlagal, naj se PEN bolj posveti tudi vprašanjem, ki jih pred književnost in književnike postavljata proces in zlasti doktrina globalizacije, ki se zdi sovražna do tradicionalnega razumevanja umetnosti in kulture v celoti in pogledov, ki izhajajo iz humanistične usmeritve. Položaj kulture v takem pomenu besede, kot najbrž še prevladuje v Evropi, se pod pritiskom globalizacije slabša. Ta položaj in tradicionalno razumevanje kulture sta nasprotna doktrini globalizacije, ki še bolj drastično, kot je to počel vulgarni marksizem, postavlja v ospredje samo ekonomsko učinkovitost in z njo povezano potrošništvo. Ker je tako, doktrina globalizacije v bistvu mora zavračati vse, kar odstopa od povprečja; tudi klasično kulturo, ki sama po sebi predpostavlja elitnost, izjemnost in posebnost; seveda v duhovnem pomenu besede.