Vse univerze v deželah evropske civilizacije, utemeljene v humanistični tradiciji se dobro zavedajo pomena humanističnih ved. V glavnem se še vedno držijo izvornega univerzitetnega ideala, ki je programsko obsegal teološko, medicinsko, filozofsko - humanistično in pravno fakulteto z razširitvijo na vse nove humanistične in družboslovne ter naravoslovne in biotehnične discipline, ki so se razvile zlasti v zadnjih 150 letih in so organizacijsko različno povezane v posamezne fakultete. Zavedanje o potrebnosti humanističnega in družboslovnega znanja in študija se je ohranilo celo na tehničnih visokih šolah ustanavljanih v 2. polovici 19. stoletja, ki so v novejšem času prerasle v tehnične univerze. Zato imajo v svojem kurikulumu vedno vključen tudi študij vsaj nekaterih humanističnih disciplin. Izrazit primer takšnega zavedanja so bile nekdanje nemške tehnične visoke šole, ki so kar po pravilu imele v zboru profesorjev tehnike vključenega po enega ali dva profesorja humanistike (filozofa, zgodovinarja). V novejšem času, ko so se tehnične visoke šole spremenile v univerze, so humanistične in družboslovne študije še razširile. Na nekaterih ponujajo že kar samostojen študij posameznih humanističnih in družboslovnih disciplin, iz katerih je moč celo promovirati. Tehnična univerza v Darmstadtu ima samostojen študij zgodovine s petimi profesorji; ravno tako univerza v Duisburgu. Wupportalska univerza ima kurze iz novejše ekonomske zgodovine pa iz sociologije in politologije. Znamenita tehnična visoka šola, danes univerza v Karlsruheju, je vedno dala toliko nase, da je imela v svojem programu kakšnega uglednega filozofa ali zgodovinarja. Podobno je s slavno Tehnično visoko šolo v Zürichu, ki ima poleg filozofije in zgodovine v svojem programu tudi literarne vede in umetniške discipline. Primer zavedanja o potrebnosti humanističnih in družboslovnih študij je bostonski Institut of Technologie, ki je od svoje ustanovitve po drugi svetovni vojni vedno angažiral vrsto eminentnih strokovnjakov humanističnih in družboslovnih disciplin, ki so tej predvsem tehnični in ekonomski univerzi dajali širino, vsestranost, vpetost tehničnih in ekonomskih ved v znanstveni in študijski univerzum in s tem omogočali uravnotežnost tehnicističnega in humanističnega pogleda na svet.