»Mislili smo, da bomo zaradi specifične družbene odgovornosti deležni posebne državne skrbi, v resnici pa smo recesijsko-bolonjske čase dočakali kadrovsko še bolj podhranjeni kot druge humanistične stroke. Učiteljev naš oddelek premore toliko kot pred 30 leti (ko so bili še združeni s slavistiko), toda asistenti z nazivom docent lahko učiteljske obveznosti opravljajo le za asistentsko plačo. Tudi samostojnega študijsko-raziskovalnega centra še vedno ne premoremo,« je povedala dr. Krakar Vogel. Kot je poudarila, so ponosni na monografije svojih učiteljev in druge znanstvene projekte, ki kažejo, da »zavezanost stvarem slovenskega jezika večini pomeni več od službe«. Vseeno pa se bojijo, da bodo zastali nekateri dolgoročni projekti, kot so denimo skupinska literarna zgodovina zadnjih desetletij ali bolj angažirano delo v zvezi z marginalizacijo slovenščine v znanosti, šolstvu in na drugih področjih. Dr. Vidovič Muha kljub težavam meni, da slovenščina »polno živi« tudi kot strokovni in znanstveni jezik. »Pred nedavnim sem se mudila v Luksemburgu; čudovito je bilo videti tamkajšnje prevajalce, s kakšno zavzetostjo prevajajo uradne dokumente v slovenščino in iz slovenščine v druge jezike EU. Škoda je le, da ti ljudje nimajo v Sloveniji trdnejše opore za svoje delo oziroma več živega stika s stroko.«