Usmerjenemu izobraževanju je uspelo skoraj povsem zatreti klasično gimnazijo. V zadnjih zdihljajih usmerjenega izobraževanja je bila sicer leta 1987 uvedena klasično-humanistična smer z obveznim učenjem latinščine, a že ob vnovičnem uvajanju gimnazij je latinščina postala samo izbirni predmet, ki se je poučeval na nekaj več kot desetih gimnazijah. V šolskem letu 1993/94 je začela delovati zasebna Škofijska klasična gimnazija v Šentvidu. Da klasična gimnazija ni le kaprica v antiko zagledanih zombijev, se je pokazalo konec devetdesetih, ko so začeli vznikati klasični gimnazijski programi na javnih šolah. Danes imamo tako poleg zasebne klasične gimnazije v Šentvidu javne klasične gimnazije v Ljubljani, Mariboru, Škofji Loki, Celju in Novem mestu. Zasebna gimnazija je prva oblikovala ponudbo in povpraševanje po tovrstni izobraževalni storitvi je ustvarilo trg, kjer je dovolj prostora tudi za javne šole, ki ponujajo klasično izobrazbo.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Usmerjenemu usmerjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, dajalnik
izobraževanju izobraževanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
uspelo uspeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
skoraj skoraj členek
povsem povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
zatreti zatreti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
klasično klasičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
gimnazijo gimnazija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
V v predlog; mestnik
zadnjih zadnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
zdihljajih zdihljaj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
usmerjenega usmerjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
izobraževanja izobraževanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
sicer sicer členek
leta leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
1987 1987 glavni števnik; arabski zapis
uvedena uveden deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
klasično klasičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
humanistična humanističen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
smer smer samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
obveznim obvezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, orodnik
učenjem učenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
latinščine latinščina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
a a priredni veznik
že že členek
ob ob predlog; mestnik
vnovičnem vnovičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
uvajanju uvajanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
gimnazij gimnazija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
latinščina latinščina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
postala postati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
samo samo členek
izbirni izbiren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
predmet predmet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
poučeval poučevati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
na na predlog; tožilnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
več več splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
desetih deset glavni števnik; besedni zapis, množina, mestnik
gimnazijah gimnazija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
V v predlog; mestnik
šolskem šolski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
letu leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
1993 1993 glavni števnik; arabski zapis
94 94 glavni števnik; arabski zapis
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
začela začeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
delovati delovati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
zasebna zaseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Škofijska škofijski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
klasična klasičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
gimnazija gimnazija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
Šentvidu Šentvid samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
Da da podredni veznik
klasična klasičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
gimnazija gimnazija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
le le členek
kaprica kaprica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; tožilnik
antiko antika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zagledanih zagledan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
zombijev zombi samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pokazalo pokazati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
konec konec predlog; rodilnik
devetdesetih devetdeseti vrstilni števnik; besedni zapis, srednji spol, množina, rodilnik
ko ko podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
začeli začeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
vznikati vznikati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
klasični klasičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
gimnazijski gimnazijski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
programi program samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
javnih javen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
šolah šola samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
Danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
poleg poleg predlog; rodilnik
zasebne zaseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
klasične klasičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
gimnazije gimnazija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
Šentvidu Šentvid samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
javne javen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
klasične klasičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
gimnazije gimnazija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
Ljubljani Ljubljana samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Mariboru Maribor samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
Škofji Škofji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
Loki Loka samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Celju Celje samostalnik, lastno ime; srednji spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
Novem nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
mestu mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
Zasebna zaseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
gimnazija gimnazija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prva prvi vrstilni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
oblikovala oblikovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
ponudbo ponudba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
povpraševanje povpraševanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
po po predlog; mestnik
tovrstni tovrsten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
izobraževalni izobraževalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
storitvi storitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ustvarilo ustvariti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
trg trg samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
kjer kjer podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dovolj dovolj splošni prislov; nedoločena stopnja
prostora prostor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
tudi tudi členek
za za predlog; tožilnik
javne javen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
šole šola samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
ponujajo ponujati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
klasično klasičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
izobrazbo izobrazba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: Finance
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Finance : prvi slovenski poslovni dnevnik
avtor: neznani novinar