Vsakršno pisanje o čitalnicah se spodobi začeti z najčastitljivejšo med njimi: veliko čitalnico v Plečnikovi Narodni in univerzitetni knjižnici (Nuk), v kateri nekaj več kot 170 mest že leta zasedajo študenti pretežno humanističnih smeri, po besedah vodje izposoje Valerije Žagar pa tudi med člani prevladujejo predvsem tisti s Filozofske fakultete. Študijska vnema je bila včasih tolikšna, da se je med izpitnimi obdobji pred vhodom v Nuk že v najzgodnejših jutranjih urah vila vrsta učenja željnih. Kakor se je pohvalila Valerija Žagar, se jim je to od uvedbe računalniškega sistema v začetku letošnjega študijskega leta primerilo le enkrat. Od septembra 2000 se vsak uporabnik velike čitalnice prijavi v osrednji računalnik, ki sešteva čas njegove odsotnosti. Če ta preseže dovoljenih 85 minut na dan (od tega najdlje 45 minut skupno), njegovo študijsko gradivo kratko in malo odstranijo s čitalniškega mesta in to odstopijo marljivejšemu študentu. Računalniški sistem je bil po besedah Valerije Žagar najrevolucionarnejša novost v zadnji fazi prenove Nuka, ki je mnogi niso sprejeli z navdušenjem. V kratkem načrtujejo še pasarska dela na galeriji in popravilo stolov, miz, polic in poda, kajti, kot je dejala sobesednica: »Tla so zelo kočljiva zadeva; če škripajo, motijo zbranost.« Čitalniški red v Nuku je torej strog, a učinkovit. Poleg predolg odsotnosti prepoveduje tudi vnašanje hrane ali pijače, kdor se uči v objektu kulturne dediščine pa mora vzeti v zakup še to, da si ga občasno (ampak res zelo redko, je zagotovila Valerija Žagar) ogleda kaka skupina turistov.