O zadevi smo vprašali tudi Majdo Širca. Na vprašanje, ali se ji to, da je podpisala pogodbo s podjetjem svojega moža, ni zdelo sporno, in ali ne bi bilo bolj higienično, če bi podpis pogodbe prepustila komu drugemu oziroma bi se celotnega postopka osebno izločila, odgovorila, da je prepričana, da je delala v skladu z zakoni in predpisi. Kot je dejala, je morala pogodbo podpisati zato, ker je bil minister takrat službeno odsoten in je za podpis pogodbe pooblastil njo. Prav tako po njenem mnenju ni sporno, da je podjetje Piranesi sploh dobilo državna sredstva. Po njenih besedah je podjetje sredstva za revijo dobilo preko javnih razpisov, ki jih je objavljalo ministrstvo za kulturo. »Odločitve o odobrenih ali zavrnjenih projektih so sprejemale strokovne komisije, ki jim je minister Jožef Školč zvesto sledil. Srednjeevropska arhitekturna revija za kulturo prostora Piranesi je nekomercialna strokovna revija, ki izhaja od leta 1992. Kot vsa ostala humanistična literatura brez subvencij težko preživi, zato je sredstva pridobivala tudi preko javnih razpisov, kjer je posamezne prosilce presojala strokovna komisija … Po letu 2004 je ministrstvo sofinanciranje zavrnilo in nedvomno je tisti, ki revije takrat ni več prepoznal kot družbene in strokovno relevantne literature, imel to za politične, ne pa strokovne razloge,« je dejala Širčeva. Po njenem mnenju torej v ozadju izbora subvencioniranja revije niso bile sorodstvene povezave, ampak naj bi prevladalo strokovno mnenje komisije, da je revija tako pomembna, da jo velja finančno podpreti. Pri tem se seveda postavlja vprašanje, čemu komisija vrednosti revije ni spregledala že prej in ji tudi dodelila sredstva in zakaj je revija sredstva začela prejemati, šele ko je mesto državne sekretarke na ministrstvu zasedla Majda Širca. Poleg tega Širčeva v tistem času ni bila edina državna sekretarka in bi lahko Školč podpis pogodbe s podjetjem Piranesi brez večjih težav prepustil komu drugemu.