Nova medicinskanaravoslovje vedenja je začela razvijati predvsem šola v SalernuSalerno , ki je temeljila na praktičnih znanjih, spoštovanih že v antiki. Tem izkušnjam so se po letu 1070 pridružili arabski medicinski spisi, ki jih je prinesel na zahod in prevedel Konstantin AfričanKonstantin Afrian . Po salernitanskem laičnem izročilu so se pozneje po italijanskih mestih razvijale univerze, precej neodvisne od cerkvenega nadzora. Po 12. stoletju pa se je začela antična naravoslovna misel, ki jo je v drugih delih zahodne Evrope nadaljevala monastična kultura, uveljavljati zelo avtoritativno. K temu sta največ prispevala skoraj hkratna latinska prevoda dveh temeljnih naravoslovnih del. Obsežen AristotelovAristotelDe generatione animalium spis O nastanku živali (De generatione animalium) je naravoslovce oskrbel z novimi podatki in snovjo za razmišljanje ter nadaljnjo obravnavo, saj avtor v njem ni predstavil samo lastnih opažanj, ampak tudi povzetke in ugovore hipokratskim in predsokratskim naukom. Leta 1255 so AristotelovaAristotel dela postala temeljno in obvezno branje na pariški univerzi in nato postopoma na vseh drugih podobnih ustanovah po zahodni Evropi. Drugi vir je bil prevod več tisoč strani obsegajočega Medicinskega kanona, ki ga je v začetku 11. stoletja v arabščini napisal AvicennaAvicenna (Abu Ali al-Husain ibn 'Abdallah ibn Sina). Njegovo delo izpričuje natančno poznavanje GalenaGalen , Platonove filozofije, AristotelovegaAristotel naravoslovja, helenističnih avtorjev, pa tudi perzijskih in arabskih medicinskih spisov. Vendar ni le izbor, temveč pomemben avtorski prispevek in sega tako na področje teorije kot prakse. Tudi to delo je postalo temeljni visokošolski učbenik in nepogrešljivo v vsaki humanistični knjižnici. Če prištejemo še nova znanja, ki jih je prenašalo in dopolnjevalo rabinsko izročilo, lahko razumemo, da so bili od začetka 13. stoletja naprej ustvarjeni drugačni pogoji za kritiko dotedanjega vedenja o naravi in za preučevanje največjih avtoritet s tega področja. Na podlagi novih spoznanj so začeli zelo počasi in sprva zelo nezanesljivo preverjati starejša dognanja in jih popravljati z opazovanjem narave in upoštevanjem njenih zakonov. Odtlej je medicus vse bolj užival ugled zagovornika narave, ki jo je spoznaval prek antike, duhovnik je slejkoprej zastopal nadnaravne in duhovne sile, ki jih je priznavala katoliška vera, vsi čarodeji, pridigarji raznih ločin in drugi cerkveni odpadniki pa so veljali za hudičeve odvetnike. Cadden, Meanings of Sex Difference, 1993, 106--111 in passim.