Narodna knjižnica dobiva sedaj po osamosvojitvi veliko manj enot, kot jih je dobivala pred tem, ko jih je dobivala iz vse Jugoslavije. Zato ni potrebe po tako veliki novogradnji, ki bo zelo draga. Če so te ocene, iz katerih izhajam, točne, potem ta gradnja ne bo stala na primer 8 milijard tolarjev, ampak verjetno okrog 12 ali še kaj več po današnjih cenah. Zaradi tega se seveda mnogi sprašujejo, ali bo potem ustrezno manj denarja za nakup knjig. Tako, da se jaz bojim, da je ta odločitev nekoliko preuranjena in da bi bilo pomembno, potrebno preučiti te argumente. Obstaja namreč ocena, da bi za Centralno tehnično knjižnico, za Centralno humanistično knjižnico in druge univerzitetne potrebe, ob tem ta oddelek za knjižničarstvo ni vštet, zadostovalo okrog 12 tisoč kvadratnih metrov knjižničnega prostora, se pravi tretjina tega, kar je tukaj v projektu predvideno. To bi pomenilo najbrž zelo pomemben prihranek, ki bi ga lahko uporabili za obogatitev knjižničnega fonda. Jaz upam, da današnja odločitev ne bo dokončna in da bo tudi Vlada problem še resno preučila, in druge institucije skupaj z univerzo in z NUK-om in da si bo tudi Državni zbor vzel čas in sprejel dobro premišljeno odločitev v zvezi s tem. Hvala.