čitalniškega mesta in 0,10 računalnika na 50 oziroma 300 uporabnikov. Univerzitetna knjižnica Ljubljana se torej izrisuje kot nujno potrebna in zato nestrpno pričakovana pridobitev slovenskega in zlasti ljubljanskega visokošolskega prostora. Plečnikova zgradba na Turjaški 1 je za dejavnost NUK že zdavnaj postala pretesna, prostorske razmere so postale nemogoče. Stavba je bila menda načrtovana za vsaj desetkrat manjše število uporabnikov, kot jih ima knjižnica danes. Poudariti gre, da tri četrtine aktivnih uporabnikov NUK predstavljajo študentje, od katerih jih je kar 97% vpisanih na članicah UL. Da bi jim lahko ponudili boljše pogoje za študij in omogočili učinkovito in v razvoj usmerjeno delovanje osrednje slovenske znanstvene knjižnice, je bil že leta 1994 sprejet Zakon za izgradnjo UKL, bolj znan kot Projekt UKL. Ko bodo odpravljene vse ovire za njegovo izvedbo, naj bi dobili sodoben informacijski center, ki bo na enem mestu združeval več do sedaj ločenih knjižnic (NUK, CTK, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete ter morda tudi Osrednjo humanistično knjižnico te fakultete). Poleg tega bo v novi zgradbi tudi »večnamenska dvorana, več predavalnic in specializiranih učilnic ter veliko število študijskih sedežev in celic«, kakor lahko preberemo na spletnih straneh NUK. Tu naj bi se tudi izvajali nekateri programi UL. Arhitekt nove stavbe je Marko Mušič, izbran na javnem natečaju leta 1989. V vseh teh letih sta bili poglavitna kamna spotike vprašanji financiranja in ureditve nepremičninskega stanja. Da bi ugotovili, kateri akter je na potezi danes, da se projekt končno premakne z mrtve točke, smo se obrnili na Mestno občino Ljubljana (MOL) ter na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT), za informacije pa smo prosili tudi Univerzo v Ljubljani. Odzvala se je le MOL, pa še ta le s skopim komentarjem. Nataša Turšič, načelnica Oddelka za ravnanje z nepremičninami MOL, pravi: »Glede zemljišča na Rimski 7a še poteka usklajevanje z lastniki. Vprašanje je, ali bo lastnik – Ministrstvo za znanost – pripravljen sodelovati za svoj delež (odkupili so tri stanovanja za ureditev upravnih prostorov za NUK). Začetek gradnje »NUK 2« je odvisen od investitorja, Republike Slovenije. V velikem interesu MOL je, da bi se »NUK 2« čim prej zgradil.« 23.000 kvadratnih metrov velika prva faza nove stavbe, v šestih nadstropjih in štirih podzemnih etažah, naj bi bila predvidoma končana do leta 2011, nato naj bi z delom nadaljevali skladno s postopnim odkupom preostalih potrebnih zemljišč. Martina Srblin