Dr. Marko Kos je o vlogi in perspektivah slovenske inteligence razmišljal v zgodovinskih okvirih. Izhajal je iz vloge inteligence v preklosti - pozitivne in negativne, ki jo v veliki meri dolguje svoji pretirani podredljivosti in prilagajanju v prejšnjem režimu, ko se je deklarirala predvsem kot steber delavstva. Z različnih vidikov je predstavil njen (premajhni) vpliv in (ne)moč v sedanjosti, pri čemer se ni omejil le na humanistično inteligenco, temveč je razmišljal tudi o inteligenci v gospodarstvu, upravi, šolstvu, zdravstvu, ki je po njegovem še vedno "podobremenjena". V zadnjem poglavju se je osredotočil na ključno vlogo in velik pomen inteligence v družbi prihodnosti, ko bomo lahko "govorili o industriji na možganski pogon". Po mnenju dr. Kosa postaja inteligenca v svetu "novi družbeni razred" ali še bolje "nadrazred", ki prevzema v svoje roke vse ključne položaje v gospodarstvu in družbi nasploh. Pri nas žal še ni tako: profesionalizem, ki je temeljna značilnost inteligence, je še vse prepogosto poražen, mediji inteligenco še vedno najraje sprejmejo s kolom in sekiro, vlada in druge državne institucije pa je še vedno ne znajo pritegniti k sodelovanju kot partnerja, kot zna to denimo ameriški predsednik s svojim širokim krogom vrhunskih svetovalcev, je menil dr. Kos.