Naši ljudje hočejo videti na odru življenje, petje in vriskanje ter neumne šale in dovtipe. Za resno igro to občinstvo še ni zrelo, zato se je dolgočasilo, splošen vtis je bil nepovoljen...«, je ob uprizoritvi Ibsenovih Strahov leta 1919 v Mariboru poročala Straža. Položaj je bil v veliki meri posledica velikih povojnih migracij, ko je mesto izgubilo velik del nemške inteligence in uradništva, domače gledališko občinstvo pa se je šele začelo formirati. Vleči vzporednice z začetki mariborskega Dramatičnega društva pod taktirko Hinka Nučiča z današnjim položajem SNG Maribor bi bilo neumestno, je pa gledališka hiša skozi svojo 80. letno zgodovino na sintetičen način odražala dramatične spremembe v mestu, ki je nekajkrat dobesedno pometlo s svojo že tako šibko humanistično inteligenco.