In danes? Najprej se je treba vprašati, kaj je sploh ta magični danes? Kaj je še bolj magična beseda tranzicija? Pojmi, kot so padec totalitarizma, konec berlinskega zidu in z njim železne zavese, svobodno tržišče, demokracija, različnost stališč in mnenj, so jasni in razpoznavni. O njih ne kaže dvomiti. Pa vendar. Kaj prihaja za njimi? Niso to spremembe in novosti, ki zadevajo predvsem moralni in pojmovni svet humanistične inteligence, vedno pripravljene zdvomiti v tisto, kar je bilo okoli njih. Tehnična inteligenca je ravnala drugače. 2x2 je bilo 4 v komunizmu in je v kapitalizmu in je na Luni in je petsto tisoč svetlobnih let od nas, to ve vsak osnovnošolec. Tehnična inteligenca je sicer morda dvomila v druge resnice, a dvomila je naskrivaj, za tesno zaprtimi vrati. Torej se tranzicija tehnične inteligence ne dotika, vsaj njenega bistva ne, tehnična inteligenca je nedotaknjena (in nedotakljiva), zanjo so pomembni višji cilji, ne pa reči, ki so jih zakuhali in jih morajo požreti humanistični, večno nezadovoljni in nergavi intelektualci, ki kar naprej nekaj hočejo, ne da bi dobro vedeli, kaj. Tehnična inteligenca, še enkrat ponavljam - častne izjeme so bile vedno in vedno bodo, in o tem ni nobenega dvoma - pač vidi svoj položaj predvsem kot položaj, ki ga določa sama stroka in njene notranje “zakonitosti”; manj zunanje okoliščine, kamor sodita ideologija in politika. Če stroka ne naleti na zapreke, je vse lepo in prav, potem se da (pre)živeti, šele ko je ogrožena stroka, se nekateri od tehničnih inteligentov zganejo, kot so se recimo zganili ob usmerjenem izobraževanju, ki je neposredno zadevalo tudi njihove ozke, strokovne “interese”. A njihovo reagiranje je premo sorazmerno z možnimi nevšečnostmi, za katere slutijo, da bi lahko naleteli nanje, ko branijo ogroženost stroke ali njenih segmentov. Pripravljeni so iti do določene točke, ne pa do “konca”. Če jim umni oblastnik ponudi vsaj nekaj kompromisnih drobtin, zlahka utihnejo in se pomirijo; globlji problemi in posledice celovitih zgrešenih odločitev, ki so pretresale družbo in katerih odmeve še vedno čutimo kot zaviralne momente, jih ponavadi ne zanimajo. Zanje so gluhi in slepi, vejamejo tistemu, čemur hočejo verjeti.