Ideja za letošnjo temo se je porodila ob prebiranju sodobnih književnih del, ob srečevanju z neznanim, neklišejskim, izvirnim, alternativnim življenjem, ki hkrati raste iz vsakdanje izkušnje in ji nasprotuje, ker je drugačno kot vzorci, ki jih človek sprejema skozi množične medije informacijske, potrošniške družbe. Človek potrebuje in ustvarja še neke druge svetove smisla in lepote, kot so tisti, ki nam jih posredujejo vse bolj estetizirane reklame in zgodbe iz popularne kulture, zapeljivi politični govori ali nujni šolski priročniki. Izkazalo se je, da je to široko družbeno in kulturološko polje, ki ga raziskujejo humanistične in družbene vede. Ko je bil izoblikovan koncept, so se začela osebna nagovarjanja strokovnjakov, ki so o stereotipih, predsodkih in mitih že pisali. Odzvali so se literarni zgodovinarji z ljubljanske in mariborske slovenistike, Pedagoške fakultete in Oddelka za primerjalno književnost, jezikoslovci z ljubljanske filozofske in koprske humanistične fakultete, umetnostni zgodovinar iz Gorenjskega muzeja, zgodovinar in etnolog, sociolog z Inštituta za slovensko izseljenstvo, kulturologinja s FDV, pa tudi svobodni raziskovalci in publicisti. Če naj bo seminar interdisciplinaren, se mora odpirati in povezati različne ustanove in posameznike. Tudi med predavatelji je vse več mladih znanstvenikov, raziskovalni naraščaj pa se zadnja leta predstavlja na »paradi mladih«. Razprave vabljenih predavateljev smo objavili v zborniku, da bi seminaristi predavanjem laže sledili in jih morda vzeli kot izhodišče prihodnjih razmišljanj. Z letošnjo temo smo hoteli jezik, literaturo in kulturo osvetliti s specifičnega vidika, ki je kljub trdovratni prisotnosti redko uzaveščen: v kakšnih vrednostnih shemah mislimo in govorimo družbeno pojavnost, sami sebe in druge. Stereotipi so povezani z družbeno kohezijo in izločanjem drugačnosti, kotijo se v okoliščinah negotovosti in vseh položajih preizpraševanja identitete, ki je tako značilna za sodobno življenje. Nenehno se producirajo in reproducirajo, razumniki pa morajo razumeti mehanizme njihovega obstajanja in učinkovanja.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Ideja ideja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
letošnjo letošnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
temo tema samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
porodila poroditi glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
ob ob predlog; mestnik
prebiranju prebiranje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
sodobnih sodoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
književnih književen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, rodilnik
del delo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
ob ob predlog; mestnik
srečevanju srečevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
z z predlog; orodnik
neznanim neznan splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
neklišejskim neklišejski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
izvirnim izviren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
alternativnim alternativen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, orodnik
življenjem življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
ki ki podredni veznik
hkrati hkrati splošni prislov; nedoločena stopnja
raste rasti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
iz iz predlog; rodilnik
vsakdanje vsakdanji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
izkušnje izkušnja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
ji on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
nasprotuje nasprotovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ker ker podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
drugačno drugačno splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
vzorci vzorec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
človek človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
sprejema sprejemati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
skozi skozi predlog; tožilnik
množične množičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
medije medij samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
informacijske informacijski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
potrošniške potrošniški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
družbe družba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Človek človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
potrebuje potrebovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
ustvarja ustvarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
še še členek
neke nek nedoločni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
druge drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, množina, tožilnik
svetove svet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
smisla smisel samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
lepote lepota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
posredujejo posredovati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
estetizirane estetiziran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
reklame reklama samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
zgodbe zgodba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
iz iz predlog; rodilnik
popularne popularen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
kulture kultura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zapeljivi zapeljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
politični političen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
govori govor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
nujni nujen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
šolski šolski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
priročniki priročnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Izkazalo izkazati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
široko široko splošni prislov; nedoločena stopnja
družbeno družben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
kulturološko kulturološki splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
polje polje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
raziskujejo raziskovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
humanistične humanističen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
družbene družben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
vede veda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
izoblikovan izoblikovan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
koncept koncept samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
začela začeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, srednji spol
osebna oseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, imenovalnik
nagovarjanja nagovarjanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
strokovnjakov strokovnjak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
o o predlog; mestnik
stereotipih stereotip samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
predsodkih predsodek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
mitih mit samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
že že členek
pisali pisati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
Odzvali odzvati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
literarni literaren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
zgodovinarji zgodovinar samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
z z predlog; rodilnik
ljubljanske ljubljanski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
mariborske mariborski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
slovenistike slovenistika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Pedagoške pedagoški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
fakultete fakulteta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
Oddelka oddelek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
za za predlog; tožilnik
primerjalno primerjalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
književnost književnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
jezikoslovci jezikoslovec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
z z predlog; rodilnik
ljubljanske ljubljanski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
filozofske filozofski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
koprske koprski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
humanistične humanističen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
fakultete fakulteta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
umetnostni umetnosten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
zgodovinar zgodovinar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
iz iz predlog; rodilnik
Gorenjskega gorenjski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
muzeja muzej samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
zgodovinar zgodovinar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
etnolog etnolog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
sociolog sociolog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
z z predlog; rodilnik
Inštituta inštitut samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
za za predlog; tožilnik
slovensko slovenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
izseljenstvo izseljenstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
kulturologinja kulturologinja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
FDV FDV samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
svobodni svoboden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
raziskovalci raziskovalec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
publicisti publicist samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Če če podredni veznik
naj naj členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
seminar seminar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
interdisciplinaren interdisciplinaren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
mora morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
odpirati odpirati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
in in priredni veznik
povezati povezati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
različne različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
ustanove ustanova samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
posameznike posameznik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Tudi tudi členek
med med predlog; orodnik
predavatelji predavatelj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
več več splošni prislov; primernik
mladih mlad splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
znanstvenikov znanstvenik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
raziskovalni raziskovalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
naraščaj naraščaj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zadnja zadnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
leta leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
predstavlja predstavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; mestnik
paradi parada samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
mladih mlad splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
Razprave razprava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
vabljenih vabljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
predavateljev predavatelj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
objavili objaviti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; mestnik
zborniku zbornik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
seminaristi seminarist samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
predavanjem predavanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
laže lahko splošni prislov; primernik
sledili slediti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
in in priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
morda morda členek
vzeli vzeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
kot kot podredni veznik
izhodišče izhodišče samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
prihodnjih prihodnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, rodilnik
razmišljanj razmišljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
Z z predlog; orodnik
letošnjo letošnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
temo tema samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
hoteli hoteti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
jezik jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
literaturo literatura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
kulturo kultura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
osvetliti osvetliti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
s z predlog; rodilnik
specifičnega specifičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
vidika vidik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kljub kljub predlog; dajalnik
trdovratni trdovraten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, dajalnik
prisotnosti prisotnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
redko redko splošni prislov; nedoločena stopnja
uzaveščen uzaveščenti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; mestnik
kakšnih kakšen vprašalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
vrednostnih vrednosten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
shemah shema samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
mislimo misliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
in in priredni veznik
govorimo govoriti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
družbeno družben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
pojavnost pojavnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
sami sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
sebe se povratni zaimek; tožilnik
in in priredni veznik
druge drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, tožilnik
Stereotipi stereotip samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
povezani povezan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
družbeno družben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
kohezijo kohezija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
izločanjem izločanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
drugačnosti drugačnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
kotijo kotiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
v v predlog; mestnik
okoliščinah okoliščina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
negotovosti negotovost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
vseh ves celostni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
položajih položaj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
preizpraševanja preizpraševanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
identitete identiteta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
značilna značilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
sodobno sodoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
življenje življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Nenehno nenehno splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
producirajo producirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
in in priredni veznik
reproducirajo reproducirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
razumniki razumnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
morajo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
razumeti razumeti glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
mehanizme mehanizem samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
njihovega njihov svojilni zaimek; 3. oseba, srednji spol, ednina, rodilnik, množina svojine
obstajanja obstajanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
učinkovanja učinkovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Delo
avtor: neznani novinar