Humanistična fakulteta primorske univerze bi lahko svoj program usmerila zelo specifično komplementarno s Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Predvsem bi morala upoštevati posebnosti okolja in potrebe Primorske. Menim, da se pri načrtovanju tamkajšnje humanistične fakultete ni smiselno zgledovati po filozofski fakulteti niti glede zastopanosti disciplin niti po organizacijskem načelu. Načrtovalci naj se sprva odločijo za manjše število disciplin, ki bi se tam poučevale in proučevale. Upoštevajo naj tudi razpoložljivi, v prvi vrsti domači znanstveni kader oziroma tiste strokovnjake od drugod, ki se ukvarjajo s specifično primorsko problematiko. Slabo bi bilo računati pretežno na profesorje iz Ljubljane, ki bi se tja vozili enkrat na štirinajst dni. Za intenzivnost študija je neobhodna pogosta prisotnost profesorjev na fakulteti, npr. vsaj tri dni v tednu, ki lahko študentom poleg predavanj nudijo tudi konsultacije. Zelo smiselno bi bilo, če bi se primorska humanistična fakulteta usmerila v proučevanje Mediterana, mediteranske civilizacije, potem tistega slovenskega prostora in njegove tradicije, ki se je razvijal pod vplivom mediteranske kulture. Zelo pomemben poudarek bi bil lahko tudi v proučevanju srečevanja in medsebojnega prepletanja različnih kultur in narodov na tem prostoru, tako mediteranskega, alpskega, panonskega in balkanskega prostora ter italijanskega, slovenskega, nemškega in hrvaškega naroda. Iz takšne orientacije sama po sebi raste odločitev za discipline, ki naj se sprva postavijo kot samostojne študijske smeri, ali pa v medsebojni interdisciplinarni kombinaciji: zgodovina, umetnostna zgodovina, literarna zgodovina, filozofija, sociologija, socialna psihologija, pedagogika. Diplomanti te fakultete bi zaenkrat zlahka našli delo v šolah in kulturnih pa tudi drugih institucijah na Primorskem. Primorska že ima nek nukleus za ustanovitev humanistične fakultete, to je Visokošolsko znanstveno središče v Kopru. V njem je kar nekaj prvovrstnih strokovnjakov za zgodovino Primorske in Istre. V kombinaciji s tistimi, ki to problematiko proučujejo v Ljubljani in so visoko habilitirani, bi se moglo na novi fakulteti začeti s študijem mediteranske zgodovine v zelo širokem kontekstu. Podobno je z umetnostno zgodovino, literarnih zgodovinarjev in teoretikov bi se tudi našlo. Za nekaj kvalitetnih sociologov ne bo zadrege. Jezikoslovje, morda le slovenski, italijanski, nemški in angleški jezik z neko posebno usmeritvijo v metodiko poučevanja tujih jezikov ali v prevajalstvo, bi se ob že habilitiranem primorskem kadru s pritegnitvijo strokovnjakov iz osrednje Slovenije in zamejstva lahko hitro vzpostavilo.