Slovensko zgodovinopisje predslovenskega obdobja dolgo časa ni bilo sposobno vključiti v splošnozgodovinske preglede. Ne glede na dejstvo, da je slovenska arheologija zlasti po drugi svetovni vojni dosegla izjemen napredek in postala ne le mednarodno primerljiva, ampak po določenih posameznikih segla celo v sam evropski in s tem svetovni vrh, smo vendar videli neko veliko ločnico. Razvoj znanosti, ne le arheologije, ampak praktično vseh humanističnih disciplin, zlasti slovanskega in primerjalnega jezikoslovja, etnologije, etnomuzikologije in drugih je omogočil spoznanje, da popolne ločitve ali cezure ni. Veliko bliže smo resnici, če govorimo o zapleteni, pogosto tudi težki in krvavi kontinuiteti. O naselitvi naših prednikov z ognjem in mečem in ustvarjanju nove slovanske kulture iz nič, kljub ožganinam, ki so jih marsikje odkrili arheologi, ni mogoče govoriti. Nenazadnje, zakaj pa bi ravno vsaka plast pepela, ki jo odkrijejo arheologi v nekdanjih naseljih, govorila o političnih katastrofah? Zakaj pa nesreče v obliki požarov, ki so jim bila lesena in slamnata naselja zelo podvržena in ki jih poznamo skoraj do nedavnega, še v 20. stoletju, ne bi bila možna že nekdaj. Ne glede na vse, še dolgo ali nikoli ne bomo vedeli, moramo spregovoriti o pomenu rimskega obdobja za slovensko preteklost. Rim je v te kraje prinesel resnično mestno kulturo z vsem, kar ta prinaša. Od načrtne gradnje, prek komunale, obrtnih in trgovskih dejavnosti, do šol, knjižnic, zdravstva, veterine in umetnosti. Izjemno pomembno je bilo tudi krščanstvo. Tukajšnja zemlja je bila že kultivirana. Prišlo je do zastoja, ne pa do popolne prekinitve. Staroselci so prišlekom lahko pokazali, kako se več in bolje pridela, križali so živino in dobili boljše pasme, dvignili so osebni standard. Dejstvo, da smo Slovenci, poleg Čehov najbolj zahodni Slovani, v zgodovini tako hitro napredovali, je v veliki meri prav zasluga naselitve v kultiviran svet. Zelo pomembno je bilo tudi naše zahodno sosedstvo, ki je zahtevalo stalen napredek, če so hoteli slovanski prišleki vsaj delno držati korak z njimi. Ne le čas, tudi prostor je pomembna zgodovinska kategorija. Lahko je velika vzpodbuda ali velika ovira. Zgodovinski razvoj je pokazal, da je bila naselitev v nekdanji rimski, čeprav provincialen svet, velika prednost. Enako velja tudi prehodnost tega ozemlja, ki ni dopuščala, da bi tukajšnji ljudje utonili v samozadovoljstvu in samozadostnosti.