Bled - Če bi sodili po odločitvi komisije za Murkove nagrade in priznanja pri Slovenskem etnološkem društvu oziroma po številu predlogov, ki jih je dobila (po dva), bi lahko sklepali, da je bila letos bera etnološko pomembnih del bolj pičla in da se je komisija zato odločila le za po eno nagrado in eno priznanje. Prvo je dobila dr. Ingrid Slavec Gradišnik (na fotografiji desno), do nedavna predavateljica na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, zdaj pa sodelavka Inštituta za narodopisje ZRC SAZU, za lani izdano Etnologijo na Slovenskem, eno temeljnih del slovenske etnološke vede, ki obravnava razvoj etnološke misli na Slovenskem od konca 19. do skoraj zadnjih let 20. stoletja. Njeno vodilo je, da je pri načrtovanju razvoja etnologije treba upoštevati konkretni narodni kontekst. Po obširnosti, poglobljenosti in tehtnosti bi po utemeljitvi komisije težko našli primerljivo delo za to obdobje za katero drugo nacionalno etnologijo, kaj šele za drugo humanistično disciplino pri nas ali v svetu. Murkovo priznanje je upravičeno šlo v zamejstvo v roke etnologinje Martine Repinc (levo) iz Opčin pri Trstu za petnajstletno strokovno etnološko delo na Tržaškem in vodenje odseka za etnologijo pri narodni in študijski knjižnici v Trstu, čeprav je stalno zaposlena na RAI. Sodelovala je pri številnih razstavah in postavitvi stalnih etnoloških zbirk v kraški hiši v Repnju in župnijskega muzeja v Ricmanjih. M. Vo.