Malokdo pomisli, da lahko opazujemo gozd kako drugače kot z očmi. In vendar, kako pomembna so druga čutila! Najlažje se o tem prepričamo, če oči zapremo. Zavedeli se bomo sluha in tipa, presenečeni bomo nad vohom. Preizkusimo svoje čutilne sposobnosti! Ali prepoznamo vrste dreves, ne da bi jih pogledali? Potrebujemo le pomoč nekoga, ki nas bo po gozdu vodil, saj je hoja z zaprtimi očmi lahko nevarna. (Otroci zelo radi sodelujejo pri takih poskusih.) Po šumenju tal pod našimi nogami lahko hitro ločimo, ali smo pod listavcem ali iglavcem. Z dotikom lahko spoznamo debelino drevesa, skorja pa nam prišepne, za katero drevesno vrsto gre. Iglavci imajo praviloma bolj ostro hrapavo skorjo. Hrapava skorja listavcev večinoma nima ostrih robov.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Malokdo malokdo nedoločni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
pomisli pomisliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
opazujemo opazovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
gozd gozd samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
drugače drugače splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
z z predlog; orodnik
očmi oči samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
In in priredni veznik
vendar vendar splošni prislov; nedoločena stopnja
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
pomembna pomemben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
druga drug zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, množina, imenovalnik
čutila čutilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
Najlažje lahko splošni prislov; presežnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
o o predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
prepričamo prepričati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
če če podredni veznik
oči oči samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
zapremo zapreti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Zavedeli zavedeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
sluha sluh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
tipa tip samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
presenečeni presenečen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
nad nad predlog; orodnik
vohom voh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
Preizkusimo preizkusiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
svoje svoj povratni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
čutilne čutilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
sposobnosti sposobnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Ali ali priredni veznik
prepoznamo prepoznati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
vrste vrsta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
dreves drevo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
ne ne členek
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
pogledali pogledati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
Potrebujemo potrebovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
le le členek
pomoč pomoč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
nekoga nekdo nedoločni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
po po predlog; mestnik
gozdu gozd samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
vodil voditi glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
saj saj priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
hoja hoja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
zaprtimi zaprt deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
očmi oči samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
nevarna nevaren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
radi rad splošni prislov; nedoločena stopnja
sodelujejo sodelovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
pri pri predlog; mestnik
takih tak kazalni zaimek; moški spol, množina, mestnik
poskusih poskus samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
Po po predlog; mestnik
šumenju šumenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
tal tla samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
pod pod predlog; orodnik
našimi naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, množina, orodnik, množina svojine
nogami noga samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
hitro hitro splošni prislov; nedoločena stopnja
ločimo ločiti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
ali ali priredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
pod pod predlog; orodnik
listavcem listavec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
ali ali priredni veznik
iglavcem iglavec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
Z z predlog; orodnik
dotikom dotik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
spoznamo spoznati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
debelino debelina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
drevesa drevo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
skorja skorja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
prišepne prišepniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
katero kateri vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
drevesno drevesen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
vrsto vrsta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
Iglavci iglavec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
praviloma praviloma splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
ostro ostro splošni prislov; nedoločena stopnja
hrapavo hrapav splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
skorjo skorja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Hrapava hrapav splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
skorja skorja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
listavcev listavec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
večinoma večinoma splošni prislov; nedoločena stopnja
nima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
ostrih oster splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
robov rob samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Revije
naslov: Ciciban za starše
avtor: neznani novinar