Ni kaj, Dušan, vedno znova izzivaš in tokrat ti je pač uspelo, da si izzval tudi mene, žensko, če sem zate sploh ženska, ker se ne ličim, poprimem za lopato in tudi kaj drugega, če je treba, kuham, čeprav kakšnega užitka v tem ne vidim. Nekaj bi položila na tvoje jezno in razočarano srce. Šla sem na roditeljski sestanek in tam srečala samo tri očete, ki so prišli namesto mam, po poti domov pa sem videla pet žensk, ki so kidale sneg. Ampak te ženske tebi ne bi bile všeč. Imajo rdeča lica od svežega zraka in hrapave roke od dela, ti pa iščeš take, ki so lepe in negovane, potem pa se pritožuješ nad ceno, ki jo plačaš za svoj izbor. Človek mora kdaj pa kdaj prevzeti odgovornost za svoje odločitve, ne samo obsojati. Veliko jeze je v tebi. Ko boš razčistil s sabo, boš res samo še srečno ločen in nas boš prikrajšal za svoje umotvore, naperjene proti ženskam. Pa lep pozdrav!