rvo predavanje o prehrani, ki moglo tudi to, da ne meljemo več ga je v Domu Franc Močnik, moke na mlinskih kamnih, ki so tik ob cerkvi sv. Ivana v Gori- omogočili, da je maščoba žitnega ci, v marcu priredila Skupnost zrna ostajala v moki in bila tisti vir, družin Sončnica, je vzbudilo to- ki dela celično membrano propustlikšno zanimanje, da so se prireditelji odločili spet povabiti v goste univ. dipl. ing. živ. tehn. go. Marijo Merljak, doma s Cola, mater treh otrok in nonico petih vnukov, da bi poslušalcem še kaj povedala o tej tematiki, ki je v današnjem času izredno aktualna. Kot je sama povedala, čeprav nam k sreči hrane ne primanjkuje, večkrat ne jemo zdravo. To velja še posebno za našo mladino, ki je žal tudi tokrat, v sicer do zadnjega kotička polni dvorani, ni bilo. Predavateljica se je spet z velikim zadovoljstvom obrnila na občinstvo in se zahvalila ge. Ani Saksida, ki je bila glavna pobudnica teh predavanj o prehrani. S svojim živahn- Marija Merljak im, domačim pristopom je spet osvojila poslušalce, ki so jo ob no za hrano. Zdravniki podčrtujejo, koncu zasuli z vprašanji in jo tudi da se največ bolezni poraja zaradi posamič, “v spovednici”, kot je škodljivih snovi, ki ostajajo v celici. sama označila individualne pogov- Sindrom kronične utrujenosti je ore, povprašali za marsikateri nastal zato, ker v celico prihaja prenasvet. Tokratno srečanje je nosilo malo hrane in iz nje ne odhaja, kar naslov Dober imunski sistem – na- ne služi več. Imunski sistem sestavljboljši zdravnik. Uvodoma je Merl- jajo različni organi, začne delovati jakova potrdila svojo navezanost na pa, ko dobi ukaze, kaj narediti v celnaravo, ki “zdravi celovito”; zdravi icah. Pri imunskem sistemu so namreč vzroke, zaradi katerih pride pomembni mandlji, bezgavke, do bolezni. Na kratko je obnovila kostni mozek, vranica... Ti morajo strukturo celice in povedala, kako dobro in usklajeno delovati. Za dose po dvajsetem letu telesne celice, bro delovanje priželjca, žleze, ki ki jih je približno 73 tisoč milijard, proizvaja protitelesca, potrebujemo nehajo deliti in se le obnavljajo in cink (fižol, leča, bučna semena, ospopravljajo. Za to zelo pomembno trige, aloa), ki sodeluje v tristotih delo potrebujejo hrano, ki mora imunskih procesih, in če nam ga “prodreti” skozi njihovo membra- primanjkuje, imamo bele pike na no. Celice pa morajo tudi odstran- nohtih, hrapave roke…, pa tudi vitjevati odpadne snovi, ki nastajajo amin B6 (porabimo ga ogromno pri izgorevanju. Zato jim moramo pri stresnih situacijah; ko ga je preposredovati gradnike, gorivo in za- malo, nam izpadajo lasje, imamo ščito. Ko nam prebavni trakt dobro razpoke na ustnicah, smo utrujeni, deluje, pripeljemo več hrane do cel- pozabljamo; dobimo ga v banani, ic, drugače pa se hrana “porazgu- tuni, lososu…) oz. kompleks B vitabi”. Če je tako, je naš imunski sis- minov – esencialne maščobne tem v krizi, utrujeni smo in nas vse kisline (maščobe iz žitaric) - in selen boli. K današnjemu stanju je pripo- (v česnu, gobah, rdečem zelju,