Iz cvetov se na jesen razvijejo precej veliki baržunasti sadeži sivozelene barve. Seme je v hrapavi luščini in tiči v rjavi kožici. Na tržnicah primorskih krajev jih lahko vidimo še v hrapavi lupini, sicer pa jih prodajajo že oluščene, torej sama jedrca.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Iz iz predlog; rodilnik
cvetov cvet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
na na predlog; tožilnik
jesen jesen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
razvijejo razviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
precej precej splošni prislov; nedoločena stopnja
veliki velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
baržunasti baržunast splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
sadeži sadež samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
sivozelene sivozelen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
barve barva samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Seme Seme samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
hrapavi hrapav splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
luščini luščina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
tiči tičati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
rjavi rjav splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
kožici kožica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Na na predlog; mestnik
tržnicah tržnica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
primorskih primorski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
krajev kraj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
vidimo videti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
še še členek
v v predlog; mestnik
hrapavi hrapav splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
lupini lupina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
sicer sicer členek
pa pa priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
prodajajo prodajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
že že členek
oluščene oluščen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
sama sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
jedrca jedrce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar