Kako in koliko je to geometrijsko telo vplivalo na Aladinovo usodo, je težko reči. Zagotovo je mogoče njegovo življenje razdeliti na dve obdobji, katerih ločnica ni bila narisana niti po geografskih merilih (prehod z ene celine na drugo in iz ene klime v drugo) niti po moči verstev (zapustitev islama zaradi krščanskega prostora), niti po navadah želodca (korak od rastlinskega fundamentalizma k mesu), kot tudi ne na podlagi minevanja dni, mesecev, let (prehod iz otroštva v obdobje zrelosti). Pri Aladinu se je nit pretrgala zaradi rjave junice, ki je izkusila prve vročinske valove, zaradi katere je porušil leseno ograjo na dvorišču in jo preganjal do bukovega gozda in jelovine, jo udaril, ljubkoval, jo potisnil v skalnat prepad, poln kopriv, se je dotaknil z vlažnim in toplim gobcem, s hrapavim jezikom, jo s čelom udaril v stegna, jo podrl na tla, bilo je jasno, kaj pomenita volja in pohota mladega velbloda. Še preden je doživela muke rojevanja, je ubogo govedo od veterinarja, naslednika tistega, ki je že pred nekaj časa uredil monografijo mesta, izvedela, kako boleč je lahko splav brez anestetikov. Da dromedarja ne bi pohabil ali zastrupil kateri od lastnikov goveda, ki jih je bilo veliko preveč (ljudje si na kmetiji niso želeli grbave krave ali kamele z rogovi in govejimi seski), je tako s fotografovim dovoljenjem in ob pomoči istega veterinarja brez literarnih apetitov ostal brez prašnikov.