V filmu afganistanske režiserke Samire Makhmalbaf z naslovom Ob petih popoldne (v Ljubljani ga je bilo mogoče videti na letošnjem filmskem festivalu) nastopa dekle, ki se ji po padcu talibov in navideznem razcvetu svoboščin porodi ideja, da bi kandidirala za predsednico Afganistana. Pri tem se zgleduje pri Benazir Buto, ki je bila predsednica sosednjega Pakistana, prav tako muslimanski državi. Toda sanje glavne junakinje se žalostno končajo. Svetle prihodnosti ne napovedujejo niti Afganistanki dr. Masudi Džalal, ki se je dejansko odločila, da se bo potegovala za položaj predsednice države. V afganistanski družbi še vedno veljajo konservativna načela, po katerih ženskam nima prav veliko besede, zato se zaveda, da je malo možnosti za njeno izvolitev na predsedniških volitvah junija prihodnje leto. Džalalova je poslanka v afganistanski plemenski skupščini in po lastnih besedah je tudi v tem zakonodajnem telesu podobno kakor v afganistanski javnosti nasploh: poslanci se do ženskih kolegic vedejo pokroviteljsko, njihove replike često hote preslišijo ali jih celo zasmehujejo. Tako in tako pa je poslank v loji džirgi zelo malo: od 502 poslancev je žensk le 114. »Kot ženska sem izredno zaskrbljena zaradi tako nizkega števila poslank,« je izjavila neodvisna poslanka Masuda Džalal, po poklicu zdravnica, ki dela za mednarodne humanitarne organizacije. »Zadnji statistični podatki kažejo, da je žensk kar 60 odstotkov afganistanskega prebivalstva,« pravi in trpko dodaja, da na zadnjem sestanku članov kabulske univerze prav tako niti ena ni bila izvoljena za redno profesorico. »Ženske na volitvah kratko malo nimajo nikakršne možnosti za izvolitev,« pravi. »Afganistanska ustava, ki določa, da so pravice žensk in moških izenačene, je brezpredmetna, saj njena določila držijo le na papirju,« pravi Džalalova in dodaja, da si ženske želijo konkretnih izboljšav, ne le zakonskih členov, ki že v preteklosti niso nič spremenili. Skupine za pravice žensk v Afganistanu se zavzemajo za sprejetje zakonov, ki bi prepovedovali poroke mladoletnic in trgovanje z ženskami za zaplato zemlje - kar se dandanes v tej državi še vedno dogaja. Džalalova si poleg tega prizadeva tudi za to, da bi več žensk šlo na volišče. »Čim več jih bo oddalo svoj glas, tem večje bodo možnosti za mojo izvolitev,« pravi političarka, ki se ji je med volitvami za začasnega predsednika, v katerih je zmagal Hamid Karzai, uspelo uvrstiti na drugo mesto, a je za vodilnim zelo zaostajala.