Čustveno izsiljevanje je dostikrat zelo težko prepoznati. Pogled nam namreč zamegli dejstvo, da so čustveni izsiljevalci pogosto ljudje, ki jih imamo radi – naše mame, očetje, partnerji, otroci, prijatelji, službeni kolegi ... V tej vlogi lahko nastopamo tudi mi sami. Kadar v nekem odnosu čutimo nelagodje, ki gre na račun tega, da se drugi osebi pretirano prilagajamo in hote pozabljamo nase, se je treba vprašati, ali ne gre morda za čustveno izsiljevanje. Vendar sta za tak odnos vedno potrebna dva in moramo se zavedati, da s svojim popuščanjem omogočamo nadaljnje izsiljevanje; še več, izsiljevalcu nudimo celo dodatne izkušnje, da nas ob drugi priložnosti še hitreje ovije okoli prsta. Kadar čutimo, da se nekdo z nami okorišča, se je dobro vprašati o prisotnosti naslednjih znakov čustvenega izsiljevanja, tj., ali pomembnež v našem življenju:

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Čustveno čustven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
izsiljevanje izsiljevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dostikrat dostikrat splošni prislov; nedoločena stopnja
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
težko težko splošni prislov; nedoločena stopnja
prepoznati prepoznati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Pogled pogled samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
namreč namreč priredni veznik
zamegli zamegliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
dejstvo dejstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
čustveni čustven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
izsiljevalci izsiljevalec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
radi rad splošni prislov; nedoločena stopnja
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, množina svojine
mame mama samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
očetje oče samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
partnerji partner samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
prijatelji prijatelj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
službeni služben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
kolegi kolega samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
V v predlog; mestnik
tej ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
vlogi vloga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
nastopamo nastopati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
tudi tudi členek
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
sami sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Kadar kadar podredni veznik
v v predlog; mestnik
nekem nek nedoločni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
odnosu odnos samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
čutimo čutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
nelagodje nelagodje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
račun račun samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, imenovalnik
osebi oseba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
pretirano pretirano splošni prislov; nedoločena stopnja
prilagajamo prilagajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
in in priredni veznik
hote hote prislov, deležje
pozabljamo pozabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
nase nase povratni zaimek; tožilnik, navezna naslonskost
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
vprašati vprašati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
ali ali priredni veznik
ne ne členek
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
morda morda členek
za za predlog; tožilnik
čustveno čustven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
izsiljevanje izsiljevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Vendar vendar priredni veznik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
za za predlog; tožilnik
tak tak kazalni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
odnos odnos samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
potrebna potreben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
dva dva glavni števnik; besedni zapis, moški spol, dvojina, imenovalnik
in in priredni veznik
moramo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zavedati zavedati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
da da podredni veznik
s z predlog; orodnik
svojim svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
popuščanjem popuščanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
omogočamo omogočati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
nadaljnje nadaljnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
izsiljevanje izsiljevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
še še členek
več več splošni prislov; primernik
izsiljevalcu izsiljevalec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
nudimo nuditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
celo celo členek
dodatne dodaten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
izkušnje izkušnja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
da da podredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
ob ob predlog; mestnik
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, mestnik
priložnosti priložnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
še še členek
hitreje hitro splošni prislov; primernik
ovije oviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
okoli okoli predlog; rodilnik
prsta prst samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Kadar kadar podredni veznik
čutimo čutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nekdo nekdo nedoločni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
nami jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, orodnik
okorišča okoriščati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
vprašati vprašati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
o o predlog; mestnik
prisotnosti prisotnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
naslednjih naslednji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
znakov znak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
čustvenega čustven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
izsiljevanja izsiljevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
tj. tj. okrajšava
ali ali priredni veznik
pomembnež pomembnež samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
našem naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, mestnik, množina svojine
življenju življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Revije
naslov: Zdravje
avtor: neznani novinar