Namesto da bi dal pričakovane odgovore, se je Kopač v svojem drugem odzivu odločil za povsem drugo taktiko. V prvem odgovoru je kot poanto mojega članka napačno predstavil pisanje o špekulativnem trgovanju s kuponi Banke Slovenije in na podlagi tega vpeljal rdečo nit svojega zapisa, da ne ločim med dohodnino in davkom od dobička pravnih oseb, v drugem odgovoru pa je povsem spremenil »bistveno vprašanje polemike«, saj se to po njegovem po novem glasi: »zakaj je bilo smiselno podaljšanje moratorija na obdavčitev dobička od prodaje vrednostnih papirjev fizičnih oseb«. Kopač zapiše, da sem na to »nehote ali (po količini pisanja sodeč) hote pozabil odpisati«. Naj mu pojasnim, da sem o vprašanju podaljšanja moratorija pisal v članku Maska finančnega lobija in še posebno v članku Zmagoslavje borznega lobija, kjer sem zapisal: »Na prvem letošnjem zasedanju državnega zbora konec januarja so poslanci z veliko večino podprli dopolnilo o podaljšanju moratorija še za dve leti (moratorij je predlagal poslanec LDS Janez Kopač). Argumenti v državnem zboru v prid sprejetju moratorija so bili različni: nimamo izdelanega sistema obdavčitve dobičkov in izgub, ki nastanejo pri trgovanju z vrednostnimi papirji, borza nima ustrezne tehnične infrastrukture, s katero bi bilo mogoče zajemati nastale dobičke in izgube, slovenski borzni trg še nastaja, zato je treba spodbujati njegov že pet let trajajoči razvoj itd. Na drugi strani v državnem zboru ni bilo slišati odgovorov na vprašanja, zakaj finančno ministrstvo že nekaj let pripravlja sistem obdavčitve kapitalskih dobičkov, a ga še vedno ni pripravilo, zakaj borza še vedno nima potrebne infrastrukture za zajemanje nastalih dobičkov in izgub ter do kdaj bo trajala inkubacijska doba enega najbolj dobičkonosnih poslov, medtem ko država obdavčuje številne druge dejavnosti, ki so v primerjavi s trgovanjem z vrednostnimi papirji neprimerno manj donosne.«