V bistvu lahko nadaljujemo tam, kjer smo zadnjič začeli oziroma končali. Nad majhno občino Krško res visi senca velikega Janeza Kopača. Kot da že ne bi bilo dovolj, da bo njegova ekološka politika pogubna za celulozo, da je podaril polovico krške nuklearke Hrvatom, in kar je bistveno, pri tem preslišal vse zlovešče napovedi o energetski krizi, se je zdaj spravil še na industrijsko cono v Vrbini. Minister za okolje je v vseh treh primerih hodil (in še hodi) po tankem ledu, ki mu ga je v primeru Jedrske naluknjal župan Franci Bogovič, v primeru celuloze pa kar sam predsednik vlade, ki je posegel na njegovo »strokovno področje« in postavil Kopačeve trditve na glavo. Minister je namreč leto dni trdil da ekoloških taks ni mogoče znižati, predsednik vlade pa je v enem samem popoldnevu, ob tem je imel še čas za vprašanje izbrisanih (na veselje majhnih Krčanov), ugotovil drugače. Jeza ministra je razumljiva, kajti redko se verjetno tudi njemu zgodi, da mu šef v javnosti podira teorije in s tem hote ali nehote ustvarja sliko o njegovi nesposobnosti.