Freud, zdravnik po osnovni izobrazbi, je postavil temelje današnje psihologije. V duhu takratnega časa (dogajanja v umetnosti, družbi, znanosti) je Freud govoril o nezavednem v človeku. Pomemben dejavnik človekovega vedenja je njegovo nezavedno, nekaj, kar je aktivno, ima velik vpliv, vendar se tega ne zavedamo, ker je potisnjeno v območje, ki v običajnem stanju ni dostopno. Do izoblikovanja nezavednih vsebin pride zaradi potrebe po ohranitvi lastne integritete. Kar se zdi nevarno, potisnemo v podzavest in tako ni več ogrožujoče. Freud je opisal več obrambnih mehanizmov, ki prispevajo k formiranju nezavednega. Psihoanaliza je smer, ki opisuje človekovo psiho kot zaprt sistem, ki teži k ravnotežju. Ravnotežje se kaže kot težnja k ugodju, ki ga občutimo, če zadovoljimo svoje potrebe. Med temi Freud postavlja na prvo mesto seksualnost. Pomembno vlogo v razvoju psihologije pa je imel tudi behaviorizem, smer, ki izhaja iz ZDA in je v osnovi izrazito mehanicistično usmerjena. Predvideva, da je psiha definirana z pogojevanjem, ki ojačuje vedenja, ki ki jim sledi nagrada, in slabi tista, ki povzročijo neprijetne rezultate. Smer je poudarjala vlogo okolja pri oblikovanju osebnosti. Pomembna smer, ki sebe opisuje kot »tretja sila« (prva je behaviorizem, druga psihoanaliza), je bila humanistična psihologija. Ta je poudarjala samoaktualizacijo človeka, ukvarjala se je z vprašanji ljubezni, ustvarjalnosti, sebe, rasti, višjih vrednot, transcendenco jaza, avtonomnosti, odgovornosti, smisla, vrhunske izkušnje idr. Vidimo, da se ta smer razlikuje od dveh opisanih v tem, da človeka pojmuje manj deterministično, je bolj finalistična. V njej najde svoje mesto tudi beseda smisel, ki se dotika pogleda na športno aktivnost. V okviru humanistične psihologije je bil njen najbolj znan predstavnik Abraham Maslow. Znana je njegova shema, ki opisuje hierarhijo potreb pri človeku. Višje potrebe delujejo šele potem, ko so nižje zadovoljene, deloma pa tudi že pred tem. Nižje potrebe se pomaknejo v ozadje, ko so višje aktivne. Glavne kategorije potreb so, od najnižje do najvišje: biološke potrebe, varnost, ljubezen, ugled in samoaktualizacija.