Na področju plač je vprašanje, zakaj smo v problemih. Lahko smo v problemih zaradi tega, ker imamo preveč zaposlenih; o tem je možno najti relativno racionalno mednarodno primerjavo in tudi diskusijo, na številkah najbolje. Drug možen način je, da imamo slab sistem plač, torej plačni sistem. O tem se ne govori rado veliko, pa je eden najresnejših problemov, ki je zajel, če ne javne uprave, pa prav gotovo javni sektor v zadnjem letu in pol, zdravstvo prav gotovo. Definitivno so empirični dokazi, ki žal govorijo v to smer. Kako spremeniti sistem, ki je tako postavljen, kot je, brez da bi nastala ogromna zmeda. Imamo izjemno krut plačni sistem, čeprav mislim, da so vse kritike na račun gospoda Viranta, prejšnjega ministra, neupravičene; verjetno si v osnovi ni zamislil sistema, kakršen je na koncu nastal. Pa vendar je očitno nekdo želel izjemno hierarhičen sistem, od najvišje točke pa do najnižje točke v javnem sektorju, ki seveda ne more zdržati resne preizkušnje mednarodnih okoliščin in spremenjenih gospodarskih okoliščin v državi sami. Ta sistem ni narejen zato, da bi bil tako fleksibilen, da bi se lahko prilagajal tako velikim spremembam v sistemu. Zato je trditi samo to, da se bo nekemu številu zaposlenih za dva razreda zmanjšala plača, moram reči, neodgovorno. Odgovorno pa je, da se lotimo po posameznih sektorjih, ki niso javna uprava, razgovora o tem, kako ti sistemi lahko delujejo bolj učinkovito. In o tem bo ministrica Krebsova verjetno v nadaljevanju povedala bistveno več. Pripravljena je mednarodna primerjalna študija o tem, kako je na tem področju pri nas in kako v primerljivem evropskem okolju. In ugotovili bomo, da ni potrebno, da se mora zdravstveni sistem privatizirati, lahko je pa bistveno bolj ekonomsko učinkovit, kot je danes, bistveno bolj.