»Hkrati s komunizmom in liberalizmom je katoliška politika odklanjala tudi fašizem in nacizem. Vse totalitaristične ideologije moderne - komunizem, fašizem in nacizem - je izenačevala, ker je sodila, da so jim skupni nasprotovanje temeljnim resnicam in etičnim osnovam krščanstva, prisilna monopolizirana politična in socialna gibanja, vzgoja mehaničnega kolektivističnega človeka in odločenost, da človeštvu ne prihranijo "največje in najtragičnejše izkušnje v zgodovini". Ko so v katoliškem taboru ocenjevali fašizem, so opozorili, da je v Italiji uvedel "diktaturo kot trajno ustanovo, udajajoč se blodni misli, da je mogoče z nasilnimi sredstvi zediniti ali vsaj ukrotiti duhove enega celega kulturnega naroda in jih upreči v en sam politični voz". Fašizem je uvedel boljševiške metode vladanja in s svojo brezobzirno tiranijo ustvarja ugodna tla komunizmu, je poudaril Slovenec . Vodi ga hotenje vladati svetu. Priznava le "železno pravo, ki je pravo močnejšega: avtoriteto, ki sloni na sili; hierarhičen red, ki je pa čisto laičen. Namen je absolutna vlada naroda, ki je ,najvrednejši', podjarmljenje ,inferiornih plemen', mir, ki sloni na strahu in trepetu pred Gospodujočim. Kar krščanstvo razume pod religijo, to za državo po fašističnem smislu ni nič drugega kakor stara rimska ,pietas'", je nadaljeval Slovenec. "To je zgolj kultična pobožnost brez vpliva na potek, razvoj in smisel javnega življenja, na občestveni etos, na državo." Kljub takim ocenam pa je slovenska katoliška politika v fašizmu videla "brez dvoma (...) mnogo simpatičnih potez tudi za katoličana, saj so mnoge njegove zahteve vzete iz katoliškega idejnega zaklada. Spomnimo samo na njegova prizadevanja za moralni dvig, za odpravo razrednega boja in ustvaritev korporativne države," je zapisal Slovenec. In dodal: "Kar je pozitivnega