Lombardsko-beneško kraljestvo je po Napoleonovem odhodu pripadalo Avstriji. V tistih časih so prenašali pošto poštni sli, ki so sami obračunavali pristojbino (poštnino). Ta je bila visoka, dogajale so se tudi razne nepravilnosti. Košir je pri svojem delu to zaznal, saj je moral po spiskih poštnih postaj, poslanih poštnemu računovodstvu, preračunavati pravilnost zaračunane in pobrane pristojbine za vsako poslano pošiljko. Ker je bilo to dokaj zamudno in težavno opravilo, je začel razmišljati o poenostavitvi postopka. Na silvestrovo leta 1835 je Košir svoj načrt oziroma predlog reorganizacije obračunavanja poštnin poslal cesarsko-kraljevi dvorni zbornici na Dunaj. Ker pa je bila Avstrija v težkem finančnem položaju, ni bila naklonjena novotarijam. Zato in menda tudi zaradi nizkega hierarhičnega položaja Koširja so sprejem in uvedbo predloga 11. marca 1836 zavrnili. Medtem so Koširja z Dunaja premestili v takrat provincialno Ljubljano, kjer je nastopil službo še vedno kot grosist pri cesarsko-kraljevem ilirskem deželnem knjigovodstvu.