Kot primer poglejmo dinamični hierarhični model, ki so ga sestavili na univerzi v Wageningenu. Na prvi stopnji računanja so vse lastnosti območja, na katere lahko vpliva kmet, obravnavane kot optimalne (primerne količine dostopne vode, drenaža, uporaba gnojil, zatiranje plevelov, bolezni in škodljivcev...). Izračunana proizvodnja je torej maksimalno možna proizvodnja pri danem sončnem sevanju, temperaturnem režimu med rastno sezono ter lastnostih posevka. Potrebni podatek na tem nivoju je delež oblačnosti po intervalih, saj zelo vpliva na prejeto količino sončnega sevanja. Na drugi hierarhični stopnji dodamo v model podatke o razpoložljivosti vode, za kar lahko vzamemo večletne povprečne vrednosti o količini padavin. Poznati moramo potencialno evapotranspiracijo. V tem primeru dobimo podatek o pridelku, ki je možen pri razpoložljivi količini vode. Na tretjem hierarhičnem nivoju upoštevamo še dostopnost hranil oziroma količino potrebnih hranil za doseganje takšnega pridelka, kot smo ga izračunali na prejšnjem nivoju.