Scheler predstavi stopnjevito hierarhično zgradbo psihofizičnega sveta. Meja psihičnega v celoti sovpada z mejo živega. Najvišja oblika duševnosti je organsko vezana praktična inteligenca (pod njo so čustveni gon, ki ga premorejo tudi rastline, nagon in asociativni spomin), ki je korektiv za nevarnosti asociativnega spomina. Značilnosti inteligentnih bitij so: smiselno ravnanje v situacijah, ki so vrstno in individualno netipične, do katerega pride nenadoma ('aha' efekt) in neodvisno od števila poskusov, njihova zmožnost izbiranja in anticipacije. Scheler inteligenco pripiše tudi živalim in se potem vpraša: Ali obstaja, če pripada živalim inteligenca, sploh še kakšna bistvena razlika med človekom in živaljo ali pa je ta razlika zgolj stopenjska? Po Schelerju je ta kvalitativna razlika duh. Ta novi princip, bistvo človeka ali njegov posebni položaj, kakor ga tudi imenuje Scheler, se ne le nahaja zunaj tega, kar lahko v najširšem smislu imenujemo življenje, ampak je vsakemu življenju nasploh nasproten (prim. str. 31-32).