− Glede na to, da je bila splošna matura ponovno uvedena tudi zato, da bi bilo slovensko šolstvo primerljivo z evropskim šolstvom, se DKSM zavzema, da se ob prenovi mature posveti dolžna pozornost tistim njenim značilnostim, ki jo delajo primerljivo z maturami v Evropski zvezi. − DKSM se zavzema za krepitev objektivnosti in verodostojnosti ocenjevanja in s tem za ohranitev sedanjega obsega zunanjega ocenjevanja ob prenovi mature in za proučevanje in razvijanje njenega ocenjevalnega modela. − DKSM skupaj z DPKSM-ji ugotavlja, da se kljub dosedanjim poskusom ni zmanjšala razlika med rezultati zunanjega in notranjega ocenjevanja. DKSM meni, da je razlika v sedanjem obsegu pri posameznih predmetih in na posameznih šolah neupravičena. 2.3.5 Predlogi za nadaljnje delo V svojem nadaljnjem delu bo DKSM posvečala pozornost zlasti naslednjim vprašanjem: − Nadaljevanje spremljanja in preučevanja obstoječega modela mature in iskanja morebitnih novih rešitev, na primer novega modela ocenjevanja (oziroma nove ocenjevalne lestvice splošne mature), ki bi lahko nadgradil sedanji način ocenjevanja in bi pomagal k večji prilagoditvi stvarni ravni znanja kandidatov. Predlog novega modela ocenjevanja, ki bi temeljil na standardiziranju rezultatov, bi odstranil nekatere ključne pomanjkljivosti obstoječega ocenjevalnega sistema. Točkovanje bi bilo pregledno, predmeti enakovredni, izpitni rezultati pa primerljivi. Ocenjevalna lestvica pri posameznih predmetih bi bila občutljivejša. Pri novem modelu ocenjevanja bi bilo zlasti zanimivo, da bi lahko temeljil na kombinaciji absolutnega in relativnega kriterija ocenjevanja znanja s poudarkom na absolutnem kriteriju, to pa pomeni, da bi DPKSM vnaprej, še preden so znani rezultati na izpitu, določile spodnjo mejo za oceni zadostno in odlično. Tako bi se ohranila pristojnost DPKSM pri določanju meja med ocenami. Ti dve oceni bi uporabili kot izhodišče za izračun točkovnega rezultata pri predmetu. − Preučevanje izboljšave modela ocenjevanja. − Preučevanje možnosti dodatnega izobraževanja in hierarhične strukture ocenjevalcev (in vloge glavnega ocenjevalca pri tem), ki bi sodelovali pri čimbolj usklajenem ocenjevanju izdelkov kandidatov na maturi. − Spodbujanje raziskav o maturi (zlasti evalvacijskih študij o povratnem vplivu mature na učni proces v gimnaziji in o povezavi uspeha na maturi s študijsko kariero maturantov). − Preučevanje dveh ravni zahtevnosti pri predmetih na maturi, vključno z diferenciranim poukom v gimnaziji. − Preučevanje vprašanj notranjega ocenjevanja, še posebno preučevanje načina zunanje moderacije ocenjevalnega procesa pri notranjem delu ocene pri predmetu. − Preučevanje strategije in postopkov uvajanja novih maturitetnih predmetov. − Vprašanja taksonomskih ravni izpitnih nalog in problematika različnih izpitnih oblik. − Vprašanje deleža in strukture internega dela ocene in morebitnega zagovora kot sestavnega dela interne ocene. − Preučevanje čim večjega poenotenja izpitnih kompletov pri tujih jezikih. − Vprašanje minimalnih standardov znanja. − Mednarodna primerljivost splošne mature. − Skrb za iskanje načinov promocije naravoslovja pri maturi, s ciljem povečanja števila kandidatov, ki bodo na splošni maturi izbrali naravoslovne predmete. − Priprava uvedbe dvonivojskega izpita pri izbirnih predmetih naravoslovne usmeritve (skupaj z RPKji). − Aktivno vsebinsko sodelovanje pri delu skupine za prenovo gimnazij. − Racionalizacija mature. − Vzpostavitev sistema racionalne analize izpitnih vprašanj in s tem povezanega vsebinskega poročila glavnega ocenjevalca. − Začetek razprave o javnosti rezultatov mature po posameznih segmentih (na primer regije, šole) in vrsta spremljevalnih informacij o kakovosti. − Nekatera druga razvojna vprašanja mature (certifikacijski model ocenjevanja pri maturi, računalniško izvajanje izpita itd.). − Uvedba elektronske objave rezultatov splošne mature na spletu na dan uradne razglasitve rezultatov. − Koordinacija priprave vsebinsko temeljitih Letnih poročil DPKSM (priprava poročil po opravljeni splošni maturi s strani glavnih ocenjevalcev, z vključeno racionalno analizo izpitnega gradiva).