Ko govorimo o Wicci, jo je treba razlikovati od šol t. i. »visoke magije«, kakršno izvajajo v redovih, ki se naslanjajo na izročilo srednjeveških hermetičnih bratovščin. Zanje sta značilni avtoritarnost in rigidna hierarhična struktura, Wicca pa je, ravno nasprotno, v tem smislu tako zelo sproščena, da bi dejansko težko govorili o »skupnosti« v pravem pomenu besede (wiccanci zato tudi sami pravijo, da je toliko šol Wicce, kot je njenih pripadnikov). Drugače rečeno: če hermetični redovi poosebljajo moško počelo, naj bi bila Wicca izrazito ženska. V rabi pa sta tudi izraza solarni oziroma lunarni tok magije, pri čemer je za Wicco v nasprotju s formaliziranim obredjem »visoke magije« značilno prvinsko čaščenje sil narave, ki bi jih wiccanec moral znati najprej občutiti in nato v skladu s svojimi zmožnostmi tudi obvladovati.