Atmosfera sumničenja in nezaupljivosti je prepojila vse komunistične partije, ki so obdane s tajnostjo navzven in v partiji sami. Dostop do tajnosti prikaže hierarhično strukturo aparata. Vse je skrivnost. Bivanje v Moskvi je bilo popolnoma tajno, vezano na stroga pravila: vsi so morali pretrgati direktne zveze z lastno deželo. To jih je pa uvedlo v sovjetsko življenje in v delovanje KPSZ, v katero so morali vstopiti. Komunistični aparat je bil opremljen s šiframi, osebe s psevdonimi, mesta, države in delovanje pa s fiktivnimi imeni. Kot poudarjajo uredniki zbirke Moscou-Paris-Berlin , je nemogoče razumeti zgodovino evropskih komunističnih partij, če ne poznamo komunistične internacionale, ki je bila več kot dvajset let njihova skupna matrica. Partije so se ustanavljale s pomočjo sovjetske Rusije, ki je bila njihova »logistična hrbtenica«. In to je namen knjige: prikazati strukturo in organizacijo kominterne v obdobju boljševizacije in v njenem dokončnem, definitivnem obdobju stalinizacije. Do 1945. je bila omejena le na Sovjetsko zvezo, po vojni pa se je razprostrla kot polip čez vso Vzhodno Evropo. Vse države so imele podobno stalinistično strukturo, razlikovale so se morda le po doslednosti in učinkovitosti.