V 6. stoletju se je razvila močno hierarhična struktura z izrazito aristokratskimi potezami. Vodilni sloj so sestavljali vojščaki knežjega rodu, ki so z utrjenih gradišč vladali velikim predelom v okolici. Ta elita je razvila čisto svoje kulturno življenje: pisavo, arhitekturo in keramiko. Kot še marsikaj v iberski kulturi ni natančneje pojasnjen tudi potek njene zgodovine. Vse kaže, da je prišlo v 4. stoletju do večjih družbenih preobratov, verjetno zaradi gospodarskih sprememb. Tudi verski sistem še zmeraj ni pojasnjen; Iberci so sicer prevzeli figure feničanskih božanstev, ne vemo pa, ali so njihove religiozne konotacije ostale iste. Med številnimi kipi iz apnenca izstopa skupina iz najdišča Cerrillo Blanco pri Porcuni (pokrajina Jaén), ki so jo izkopali leta 1975 in jo posebej za to razstavo restavrirali na stroške bonske Kunsthalle. Španski arheolog J. González Navarrete je iz orjaške sestavljanke več kot 1400 fragmentov že v antiki razbitega kompleksa znova postavil kiparsko skupino, ki prikazuje odlično uprizorjena junaška dejanja: neustrašen vojščak z golimi rokami ubija podivjanega grifa, drugi s kopjem prebada na tleh ležečega sovražnika. Ta skulptura tudi ponazarja, kakšen ugled so vojščaki uživali že v arhaičnem obdobju (torej v 6. stoletju pred Kristusom). Takšne plastične skupine so si dali v svoje nekropole postaviti premnogi iberski rodovni knezi - poznejšim rodovom naj pričale o njihovem visokem položaju in junaštvu.