Zlasti v prvi polovici minulega desetletja, ko so se svobodni bojevali s Tomšičevimi neodvisnimi, so mu pripisovali policijske metode zasledovanja, preverjanja. Meni, da so to bila podtikanja. Če se mu že kaj pozna, se mu to, da je imel vojaški razpored v nekdanji teritorialni obrambi. »V Nemčiji jim ni težko reči, da imajo v korporacijah divizijsko, hierarhično organiziranost. In če sem v sindikatu pričakoval kaj takega, je pa to nenavadno,« se prostodušno brani. In doda, kako se je moral zaradi očetove smrti že pri šestnajstih zresniti, na svoje noge postaviti. Zato sleherno stvar v sindikatu pretehta. Krivice, tudi te zadnje, ki so jim jih storili delodajalci z zavrnitvijo njihovih zahtev, pa ga prizadenejo.