Dejstvo, da se ljudje razlikujemo kot posamezniki, ne pa rasno ali spolno, je pomembno – in k njemu se vrnemo, ko bomo razpravljali o implikacijah trditev Jensena, Eysencka in drugih – vendar ne ponudi ne zadovoljivega načela enakosti ne ustrezne obrambe pred nasprotnikom enakosti, ki bi bil bolj pretanjen od odkritega rasista in seksista. Denimo, da nekdo predlaga, naj ljudem razdelimo inteligenčne teste in jih nato na podlagi rezultatov statusno razvrstimo v kategorije z višjim ali nižjim statusom. Denimo, da bi tisti, ki bi dosegli nad 125 točk, postali sužnjelastniški razred; tisti z rezultatom med 100 in 125 točkami bi bili svobodni meščani, vendar brez pravice do posedovanja sužnjev; tisti, ki bi dosegli manj kot 100 točk, pa bi postali sužnji onih, ki bi presegli 125 točk. Tovrstna hierarhična družba se zdi enako odbijajoča od družbe, ki bi temeljila na rasi ali spolu; toda če enakost utemeljimo na resnični trditvi, da razlike med ljudmi prečijo rasne in spolne ločnice, tedaj za nasprotovanje tovrstnemu neegalitarizmu nimamo nobene podlage. Ta hierarhična družba bi bila namreč utemeljena na dejanskih razlikah med ljudmi. Takšno »hierarhijo inteligence« in podobne fantastične zamisli lahko zavrnemo le, če nam je jasno, da zahteva po enakosti ne sloni na inteligenci, moralni osebnosti, razumnosti in podobnih dejstvih. Ne obstaja noben logično neovrgljiv razlog za domnevo, da bi razlika v sposobnostih dveh ljudi upravičevala kakršnokoli razliko v obsegu upoštevanja njunih interesov. Enakost je osnovno etično načelo in ne dejstvena trditev. To lahko uvidimo, če se vrnemo k naši predhodni razpravi o univerzalnem aspektu etičnih sodb. V prejšnjem poglavju smo videli, da moramo pri etičnem presojanju preseči osebno oziroma delno gledišče in upoštevati interese vseh vpletenih. To pomeni, da tehtamo interese, ki jih obravnavamo preprosto kot interese, ne pa kot moje interese, interese Avstralcev ali ljudi evropskega porekla. To nas privede do temeljnega načela enakosti: do načela enakega upoštevanja interesov. Bistvo načela enakega upoštevanja interesov je v tem, da v naših moralnih preudarkih pripisujemo enako težo podobnim interesom vseh, ki jih naša dejanja zadevajo. To pomeni, da je glede možnega dejanja, ki bi vplivalo le na X in Y in s katerim bi X izgu31