Droga je problem tudi v celjskem zaporu. Tja prihaja z obiskovalci. Lani je obsojence obiskalo več kot 4100 ljudi, ki jim različni paketi svojcev, celo mater obsojencev, marsikdaj pridejo prav za transport droge. Do nje obsojenci prihajajo na izhodih, pri čemer je pomembna tudi lokacija. Zapor v strogem mestnem jedru mimoidočim brez večjih problemov omogoča, da čez zid odvržejo drogo. Obsojenci so ob prihodu v zapor obvezno pregledani, opravljajo tudi nenapovedana urinska testiranja. »Problem pri tem je v zakonodaji, ki pazniku onemogoča pregled telesnih odprtin, ki so najpogostejši način za vnos droge,« pojasnjuje Mejačeva. Lani so o tem seznanili tudi predstavnike urada varuha človekovih pravic kot predlagalce zakonskih sprememb, zato upajo, da se bo kaj spremenilo. V celjskem zaporu so doslej zasegli največ heroina, kanabisa, ekstazija in nekaj kokaina, lani je bilo teh primerov 26. Pri tem je največ odvisnikov med mlajšimi priporniki, medtem ko je pri starejših zapornikih pogostejša odvisnost od alkohola. »Zdravljenje je odvisno od njihove volje,« še pojasni. Celjski zapor je bil prvi zavod, ki je ustanovil oddelek brez drog, a bodo v prihodnje razmišljali o zavodu na ustrezni lokaciji nekje v Sloveniji, kjer bi bili le obsojenci, neodvisni od drog.