Še pred desetimi dnevi je veljalo, da je med vsemi narodi nekdanje Jugoslavije vstop v Evropo zares uspel le Albancem. Ja, seveda, Albancem. Hrvatom niso dovolili niti v Svet Evrope. Srbi so bili tako ali tako pod embargom. Makedonci imajo težave celo s svojim imenom. Bosna ni nadzirala niti svojega ozemlja, zato ga v Evropo pač ni mogla vključiti. Slovenci so se skušali nekako znajti, a veljalo je, da so v primerjavi z Albanci začetniki. V resnici so bili v evropske posle zares vključeni le Albanci. Kjer koli ste bili - v Zürichu, Amsterdamu ali Berlinu - povsod so vam pripovedovali iste zgodbe. Albanci so krivi za vse. Albanci so prinesli mamila. Albanci so krivi, da po ulicah velemest tavajo zadeti otroci. Albanci so bili nočna mora Evrope. Otroci vseh evropskih držav vedo za Albance. Mož za vogalom, ki ponuja heroin, ima zveze z Albanci. Če že ni sam Albanec. A vstop v Evropo so tudi vlažne sanje Slovencev. Drži, tisto, kar je bila nekoč izpolnitev petletnega plana, je zdaj vstop v Evropo. To, da se je Albancem integracija v Evropo posrečila bolje kot Slovencem, je nočna mora Slovencev. A od prejšnjega tedna naprej ni več razloga za zadrego. More je konec. Tistih dvesto kil heroina, pomešanega med papriko in skritega v tovornjaku, ki ga je vozil Slovenec, dokazuje, da je tudi Slovenija v Evropi. Hej, dvesto kil heroina! To je evropska količina! Morda bodo otroci v Zürichu zdaj šušljali, da jih z belim praškom v resnici oskrbuje Slovenec. In ko bodo džankiji v Berlinu čakali na svojega moža, bodo preklinjali: "Kje je ta zarukani Slovenec?" Dvesto kil heroina je dovolj, da si vsi evropski džankiji za en dan napolnijo žile. Na bolgarsko-srbski meji je takšno količino mamil tovoril slovenski Martin Krpan. In četudi bi obveljala teorija, da so diskontno količino mamila slovenskemu avtoprevozniku podtaknili, se tudi zaradi drugih dogodkov zdi, da Slovenija le vstopa v Evropo.