Človek, ki je sprožil tovrstne raziskave in odkril, da ibogain ni le eno izmed poživil, je Newyorčan Howard Lotsof, ki je v začetku šestdesetih pokadil, pojedel in si dal v žilo verjetno vse, čemur se reče droga. Med eksperimentiranjem z vsemi mogočimi snovmi je, star devetnajst let, naletel na ibogain, ga, misleč, da gre za halucinogeno, LSD-ju podobno sredstvo, dal prijatelju, ki si je vbrizgaval heroin, in tako po naključju odkril njegovo najbolj razvpito lastnost. Od dvajsetih oseb, ki so jim Lotsof in somišljeniki 1963. leta poskusno dali ibogain, jih je bilo sedem zasvojenih s heroinom, pet izmed njih pa po tretmaju ni imelo abstinenčne krize in želje po heroinu ni občutilo kakih šest mescev. Tudi Lotsof po epizodi v ječi, zaradi posesti nedovoljenih drog, obvisi na igli, z metadonom se odvaja heroina, zamisel iz mladih let pa zopet spravi na dan v začetku osemdesetih, ko ustanovi fondacijo, ki naj bi se ukvarjala z razvojem in uporabo ibogaina za odvajanje heroinskih odvisnikov. Lotsof, kljub začetniškim napakam, manipulaciji z imeni in izsledki zdravnikov, ki jih je plačal in jih pridobil za raziskave, 1985. patentira ibogain, z marketinškim imenom, Endabuse, za prekinjanje zasvojenosti z opiati, potem pa še za kokain in druge droge, z alkoholom in nikotinom vred. Njegova delniška družba NDA International je šele nedavno prepričala ameriško Food and Drug Administration, da odobri klinično preizkušanje ibogaina v Miamiju in New Yorku, podobne raziskave pa so potekale tudi na Nizozemskem, kjer ibogain ni na seznamu prepovedanih drog. Če bi Lotsof, po dolgotrajnih in dragih procedurah preizkušanja novega zdravila na pacientih, dobil zeleno luč za njegovo izdelavo in prodajo, bi res lahko uresničil svoje želje in se upokojil kot milijonar.