v Kanadi. Konec petdesetih se je sicer preselil na Kubo, a je svojo dejavnost uspešno vodil kar od tam, drogam pa je dodal še tihotapljenje orožja v Kanado. Tako je lagodno živel vse do revolucije, ki je na oblast pripeljala Fidela Castra, potem pa je, kot nekdanji prijatelj Fulgencia Batiste, pristal v zaporu. Spretni pravniki so ga spravili na prosto in 24. junija 1959 se je vrnil v Montreal, kjer se je še naprej ukvarjal z drogami. Kanadčani mu niso mogli do živega, so mu pa prišli Američani. Sedemnajstega januarja 1964 ga je zvezna velika porota obtožila mednarodnega prekupčevanja s heroinom in Kanadčani so ga spravili za zapahe montrealskega zapora Bordeaux, kjer naj bi počakal na izročitev. A ni. Drugega marca 1965 sta Rivard in njegov sojetnik Andre Durocher prosila paznika, če smeta po cevi, s katerimi bi zalila zunanje drsališče. Dovolil jima je, a ko sta stopila v delavnico, je Durocher iz žepa potegnil pištolo. Čeprav je bila lesena, je bila, vsa polakirana in bleščeča, videti kot prava in gangsterja sta prisotne z njo prestrašila ravno dovolj, da sta jih lahko v miru zvezala. Uspela sta se prikrasti tudi mimo varnostnika na zahodni strani in ga ukrotiti, nakar sta po lestvi preplezala najprej nizko notranjo ograjo in nato še visoko zunanjo. Na ulici sta nekega moškega prisilila, da jima je izročil svoj avto, a ne prej, preden sta mu dala denar za taksi. Da moškemu ne