Spoštovani, Že odkar izhaja vaša revija, vas redno spremljam. V lekarni sem pogost gost, saj brez različnih pomirjevalnih zdravil (zaenkrat še vztrajam pri zdravilih iz zdravilnih zelišč) ne bi mogla živeti. Moja hči mi je življenje obrnila na glavo. Najprej sem pokopala moža (nepričakovano je umrl zaradi srčnega zastoja), zdaj pa se bojim, da bom še njo. Zabredla je v drogo. Ker z menoj kontaktira samo še zaradi najnujnejšega (torej kadar potrebuje denar in tudi samo še takrat pride domov), ne vem, kako daleč je njena zasvojenost. Več kot očitno pa je, da brez droge ne more več, saj po denar prihaja vse pogosteje in zahteva vedno večje vsote. Sprašujem jo, kaj jemlje, a mi noče povedati. Ker je neprestano v dolgih oblačilih, tudi ne vem, ali uživa heroin ali ne. Zanima me, ali je nujno, da se pot odvisnosti stopnjuje - torej od “lažjih” drog do heroina, za katerega menim, da je najnevarnejši. Hčerko sem že večkrat prosila, naj razmisli o zdravljenju, a zaenkrat ne kaže, da bi se za to odločila. Iz številne literature, ki sem jo prebrala, sem spoznala, da mora biti odločitev za ta korak njena, sicer je zdravljenje največkrat neuspešno. Zvesta bralka iz Ljubljane