Vsi ti stereotipi -- in še vsi tisti, ki jih nismo našteli -- so le majhen del resnice. Ko si namreč pobliže ogledamo dejstva, vidimo, da je resnic o heroinu veliko. Ko raziskujemo škodljive posledice uživanja heroina, odkrijemo, da heroin sam po sebi ni škodljiv za zdravje, da je večina bolezni, ki jih uživalci heroina dobijo, posledica okoliščin uživanja, primesi, ki jih dodajajo heroinu na črnem trgu, nesterilnega pribora, življenjskega sloga, nadzorovanja in šikaniranja uživalcev, vloge, ki jo morajo igrati. Odkrijemo tudi, da stereotipni podobi uživalca ustreza samo manjši del uživalcev, da jih veliko živi urejeno življenje, da lahko leta in leta vzdržujejo svojo navado, da osebni in družbeni propad nista nujna. Marsikdo, ki uživa heroin dokaj redno, ne postane zasvojenec, a tudi opustiti uživanje je mogoče, saj se heroina na razne načine odvadi veliko ljudi; seveda je to težko, a nič težje kakor odvajati se pitja alkohola, in morda celo lažje kakor odreči se cigaretam.