Uživalci imajo do metadona različna stališča. Bistveno zanj je, da uredi življenje: Metadon je možnost za džankija, nisi zadet, si zdrav, ustaviš boj za denarjem, prenehaš s kriminalom, krajami, lahko živiš bolj čisto. Nekateri so hkrati z metadonom še vedno uživali heroin in temu primerno zviševali in zniževali doze metadona. Opisane oscilacije so gotovo eden od vzorcev življenja z metadonom: Potem je pa tako, da začneš s štirimi tabletami, zraven imaš pa še vedno vsake toliko časa za šut, pa se pribiješ čez metadon. Imaš staf in pribijaš čez. In potem rabiš še več tablet. Namesto da bi znižal, zvišaš. Potem ti spet dojadi, si rečeš, da imaš dosti heroina, prideš skoraj do nule, pa spet heroin. Saj mogoče ti celo uspe za nekaj časa, jemlješ metadon, včasih pokadiš še malo trave, potem te pa enkrat spet prime, da bi se zadel. To je prejkone posledica premajhnega doziranja: Danes je minil prvi teden, odkar hodim na metadonsko terapijo. V tem tednu sem se že enkrat pregrešil, a le zato, ker so mi namesto 4, 5 ml odmerili 3, 5 ml. Nekaterim metadon kratko malo ni všeč: Bil sem že [na metadonu]. Po dveh letih na heroinu sem bil tri mesece na metadonu, ampak mi ni bilo všeč. Med tem časom sem se vseeno zadeval. Dejanski učinek metadona je kontrolirana zasvojenost oziroma odvisnost. Tistim, ki jim to, da so odvisni, ni všeč, je to, da so na metadonu, zanesljivo odbijajoče: Zdravstvene službe dajejo metadon, kar ni rešitev problema, saj postaneš odvisen. Uživalci tudi menijo, da je zasvojenost z metadonom trdovratnejša: Heroina se odvadiš v treh dneh, heptanona pa ne. Pa saj pravijo, da je metadon bolj škodljiv kot heroin, da ti uničuje jetra. To ni res, saj je metadon čistejši. Jetra ponavadi uničuje hepatitis. V resnici je bistvo to, da gre pri metadonu za obliko nadzorovanega uživanja, kjer strokovnjaki nadzorujejo uživanje: Pa metadonska terapija šit! Natrpajo te z enim fiksom, da ne rabiš drugega. Pesek v oči. Z metadonom da lahko normalno funkcioniraš, s fiksom pa ne. Potem sem jaz izvenzemaljac ali kaj? Samo obvladati in kontrolirati se je treba. Po besedah sogovornika lahko sodimo, da bi bilo možno kontrolirano jemati heroin s podobnim nadzorom kot metadon. Prednost metadona je predvsem, da je legalen, poleg tega pa v literaturi navajajo, da je doba, ki preteče med dvema zaužitjema metadona daljša (heroin bi bilo npr. potrebno vzeti dvakrat na dan, metadon pa enkrat) in da so evforični učinki manj izraženi. Prednosti heroina pa so, da se ni treba odpovedati priljubljeni drogi, se torej manj »pribija čez«, in da se je s heroina malo lažje spustiti kot z metadona, kriza traja krajši čas. V tem smislu je metadon nadzorovalni program: Ni mi všeč, ker po njem postaneš odvisen. Metadonski program je zato, da država spravlja kriminal s ceste. Nekateri pravijo, da je v bistvu to droga za tiste, ki nimajo denarja: Zadnjič sem bil v Kranju na Centru za odvisnost in v eni uri je prišlo petdeset mladih po metadon. Si moraš misliti petdeset mladih v eni uri. Svet je ponorel. Pa si ozdravljen, če jemlješ le metadon, a ne, to je le ena vrsta oblike mamil, ko folk nima denarja, gre pa po metadon. V tej izjavi je po eni strani zelo prozaično ugotovitev, da se ljudje odločijo za metadon zaradi finančne stiske (in ne zaradi visokih ciljev), po drugi strani pa izraža delno nestrinjanje oziroma obžalovanje, da je tako. To obžalovanje lahko razumemo kot kritiko hipokrizije, ki jo skriva deljenje metadona, po drugi strani pa tudi kritiko procesa udomačevanja, ki je navzoč pri stopanju v metadonski program. S tem dejanjem se namreč uživalec ne odpove samo svoji priljubljenejši drogi, heroinu, temveč tudi privoli v to, da ga dobi kot pacient, da je odvisen od zdravnika in od javne službe, kar pomeni, da se odpove tudi draži nakupovanja, drami pridobivanja sredstev itn. S tem ko uživa legalno, se tudi pasivizira in udomači.