Potem ko smo mediji dobili sporočilo iz Urada za zaščito in reševanje, da pogrešajo češke jamarje in so na hrib odpeljali jamske reševalce, sem poklicala predstavnika za stike z javnostmi na Ministrstvu za obrambo oziroma Slovenski vojski g. Simona Koreza in ga prosila, ali lahko preveri, ali obstaja kakšna možnost, da bi helikopter ob morebitnem letu na hrib, kjer se je odvijala reševalna akcija, peljal tudi mene in snemalca – seveda, v kolikor bo v plovilu prostor. Vse sem naredila po običajni poti, ki je določena za pridobivanje novinarskih informacij. Potem ko sem dobila privolitev, sem naslednje jutro po prihodu na bovško letališče to pojasnila vodji Jamske reševalne službe Slovenije Alešu Stražarju, kar je zvenelo takole: »Jaz sem novinarka in imam dovoljenje, da s snemalcem z helikopterjem poletiva na hrib, nisem pa niti približno omenjala katerega koli medija, kot navaja avtor. Ker je g.Stražar rekel, da o tem ni obveščen, sem poklicala predstavnika za stike z javnostmi g. Koreza in mu predala telefon, da se pogovorita – mimogrede, to je tista huda zveza na ministrstvu, ki jo omenja g. Čop. Gospoda Koreza osebno ne poznam, saj se nikoli nisva srečala, kar pa se tiče službenih stikov, so ti doslej potekali prek telefonskih kontaktov in elektronske pošte.