V primeru Gasparijevega imenovanja vsaj za zdaj kaže, da domači politiki na posledice svojih dejanj ne dajo veliko. Strokovnosti in zaslug za prevzem evra sedanjemu kandidatu namreč ne odrekajo niti koalicijski poslanci, zato je jasno, da je njegova največja težava politična nesprejemljivost. Ker sedanji guverner ni znan po tem, da bi rinil z glavo skozi zid, lahko predvidevamo, da se je posvetoval tako s premierom kot finančnim ministrom Andrejem Bajukom, preden je soglašal s svojo kandidaturo. Nihče jima ne bi mogel nič očitati, če bi mu odkrito povedala, da ne uživa njune podpore, ne pa da sta ves čas držala figo v žepu. In če bi seveda ponudila alternativni predlog za guvernerski položaj. Zaradi njunega neresnega obnašanja pa smo zdaj priče javnemu pranju umazanega perila, ki je že zbudilo pozornost Evropske unije. Slovenska vlada namreč politizira vprašanje, koga postaviti v vrh Banke Slovenije, kar bi morala biti strokovna in ne politična funkcija. Če se bo farsa z imenovanjem guvernerja nadaljevala, ne bi bilo presenetljivo, če bi jo opazili tudi ugledni evropski finančni časopisi, njihovo poročanje o politizaciji imenovanja regulatorja bančnega trga pa ne bi pozitivno vplivalo na rating Slovenije med finančnimi vlagatelji.