Za Marka Kranjca je gotovo mogoče z gotovostjo zapisati, da v vlogi guvernerja Banke Slovenije ne bo marioneta. Ne Janševa in ne nikogar drugega. V tem so si edini vsi, ki ga vsaj malo poznajo. Če si je Janša v guvernerskem fotelju želel človeka, ne ravno molčečega kimavca, ampak nekoga, ki bi bil pripravljen na kompromise, je gotovo, da bi jih lahko prej sklepal s kandidatoma (Mitja Gaspari, Andrej Rant), ki ju koalicija ni podprla. Za Kranjca pa velja, da je z njim težko sklepati kompromise. Da je pošten, načelen, morda celo koleričen in prepirljiv. Prav načelnost oziroma nestrinjanje z vodenjem gospodarske politike pa naj bi bil vsaj uradno vzrok, da se je poslovil z mesta sekretarja za finance v prvi slovenski vladi, v kateri je kot eden od očetov tolarja skrbel tudi za finančno osamosvajanje.