Navedene modrosti, ki te dni potujejo po internetu, naj bi izrekel teksaški guverner George Walker Bush, sin nekdanjega predsednika Georga Busha in od prihodnjega januarja novi ameriški predsednik. Njegove težave z gramatiko so legendarne. Med predvolilno kampanjo sta nekoč na odru kramljala s podpredsedniškim kandidatom Chenneyjem nedaleč od mikrofona, tako da so ju lahko vsi slišali; Bush je pri omembi nekoga iz New York Timesa siknil: Oh, tista svetovna rit. Pred novinarji, ki so ga nato prijeli zaradi prostaštva, se je branil: Kaj morem, človek se mora kdaj pa kdaj dati pregledati. Pač, hotel je reči si mora dati duška, a je zamešal angleški besedi vet in vent. Ko so ga opozorili na napako, je le postregel s tistim samozadovoljnim nasmeškom, ki gre tako na živce liberalnim novinarjem. Bush mlajši, ki je bil do svojih štiridesetih pijanček, po streznitvi pa so ga v njegovi dinastični družini določili za guvernerja Teksasa, gotovo ni kakšen intelektualec. Celo starša sta si v vlogi bodočega ameriškega predsednika, ki se bo maščeval za vladavino spolzkega Willyja (Clintona), najprej predstavljala W.-jevega mlajšega, vendar resnejšega brata Jeba; usoda pa je hotela, da je Jeb sprva pogrnil na guvernerskih volitvah na Floridi in si s tem zapravil vajeniško dobo za predsednika. Teksas je konservativna trdnjava, ki jo označujeta dva značilna rekorda: najvišja stopnja onesnaženosti okolja in največ izvršenih smrtnih kazni (letos jih je bilo skoraj za polovico vseh v ZDA). George W. velja za razmeroma pasivnega, vendar priliznjenega guvernerja, ki rad treplja po ramenih tudi lokalne demokrate. Človek, ki naj bi v Belo hišo vnovič naselil najvišje moralne vrednote, se je med kampanjo nekajkrat gladko zlagal. Najhujša je bila tista, kako je zaslužen za teksaški zakon o pravicah pacientov (v odnosih z zdravstvenimi zavarovalnicami); v resnici je bil zakon sprejet navzlic Bushevemu odložilnemu vetu.